Lepo ali praktično?

Računalničarji smo v splošnem izredno praktični ljudje. Iščemo rešitve, ki so čim bolj optimalne glede na parametre, ki so za nas pomembni. Uporabniku, ki nima pojma o uporabi računalnika, bomo tako svetovali čim enostavnejšo rešitev, s čim manjšim številom točk, pri katerih bi lahko prišlo do zapleta. Pred kratkim sem tako nekomu namesto pisnih navodil za neki postopek raje posnel hiter screencast, torej sem na svojem računalniku posnel vse potrebne korake, in mu posnetek poslal kot povezavo do Youtuba.

Na drugi strani bomo naprednim uporabnikom le v grobem podali nekaj nasvetov, mogoče le s seznamom programov, spletnih strani ali relevantnih gesel, ki naj jih poišče na spletu. Predvidevamo, da bo to za naprednega uporabnika dovolj, da se bo naprej znašel sam; to je zanj mogoče celo bolje, kot da mu opišemo preveč, saj bo s tem prišel do zanj bolj koristne in relevantne rešitve.

Pri rešitvah, ki jih iščem v sklopu svojega dela, razmišljam o kompleksnosti, primernosti za uporabnika, nikoli (ali pa izredno redko) pa o lepoti rešitve. Tudi pri programski opremi. Sicer mi veliko pomeni pregleden in logičen vmesnik, a je to nekaj drugega kot vmesnik, ki je res lep. Taki so, po mojih izkušnjah, pogosto celo preveč lepi, a hkrati premalo funkcionalni – pogosto se preveč trudijo s skrivanjem pomembnih funkcij.

Naj navedem analogni primer – med poletjem smo del sosednjih pisarn namreč temeljito prenovili. Govorim o rušitvi nekaterih sten, postavljanju novih itd. Name je seveda padlo pospravljanje (umikanje) računalnikov in z njimi povezane infrastrukture (kabli, tiskalniki, skener), kasneje, ko so bolj grobi mojstri svoje delo končali, pa sem se po korakih lotil vnovične vzpostavitve pisarn oziroma delovnih miz. Ker gre za dokaj klasično pisarniško okolje, imamo po pisarnah parapetne kanale, izdatno opremljene z vtičnicami in omrežnimi priključki. Pri tem sem v navezi z električarjem tudi sodeloval pri nekaterih prilagoditvah, denimo premikanju omrežnih priključkov glede na potrebe.

Brezžični usmerjevalnik, postavljen na dokaj centralni poziciji pisarne, je bojda »grd«. Iščemo takega, ki ga je naredil Apple, da bo lep.

In nato – dobil sem navodilo, naj ne uporabljam omenjenih parapetnih kanalov. Da se naj vse kable skrije za pisalnimi mizami, na zadnje stranice miz pa da bi celo pritrdili klasične električne podaljške. Češ da so kabli »grdi« in da je zaradi njih »nesnaga« po pisalnih mizah. Celo brezžični usmerjevalnik, postavljen v dokaj centralni poziciji pisarne, je bojda »grd«. Dejansko sem dobil vprašanje, ali morda Apple izdeluje usmerjevalnike, kar naj bi bilo zagotovo lepše (nekoč jih je, zdaj pa že leta ne več).

Idejo, da usmerjevalnik pospravim v čim bolj oddaljen kot, po možnosti v neko omaro, sem seveda zatrl v kali. Pa ne zato, ker sem se zavedal, da bo v tem primeru Wi-Fi pokritost res klavrna, bolj zato, ker bi imel dodatno delo, ko bi zaposleni klavrnost Wi-Fija tudi sami ugotovili in bi dobil navodilo, naj usmerjevalnik postavim nazaj. Še vedno pa so v zraku ideje, kako naj bi usmerjevalnik oblekli v lično leseno škatlo …

Naj poudarim, da nimam čisto nič proti urejenosti – denimo kablov za pisalno mizo ali ob njej, kablov, ki tečejo znotraj računalniškega ohišja itd. Še več, stremim k temu, saj je to večinoma tudi bolj funkcionalno. Lažje je zamenjati kabel ali dodati neko napravo, če so stvari vsaj bežno urejene. Ravno temu so namenjeni tisti parapetni kanali in enostavno dostopne vtičnice. Ko je treba kaj zamenjati, je vse pri roki, odpade plazenje po tleh med prašnimi kabli, iščoč tistega, ki ga moraš zamenjati, v strahu, da ne bi pomotoma iztaknil kakega tretjega.

Lepota ima svoje mesto, a v računalništvu mora biti, vsaj po mojem mnenju, podrejena praktičnosti. S tem, da želje, kakršne sem opisal zgoraj, pogosto kažejo na nespoštovanje drugih. V tem primeru mene, saj je tako ukvarjanje z lepoto predvsem dodatno delo zame – ne samo v tem trenutku, temveč tudi na dolgi rok, takrat, ko nekaj ne bo delovalo. In bom potreboval trikrat toliko časa za ugotavljanje, v katerem šopu »lepo« skritih kablov leži težava.