Leto in pol Sedmice

Konec februarja je sisteme za samodejno posodabljanje in Microsoftovo spletno stran obiskal Service Pack 1 za Okna 7. Preverili smo, kaj prinaša in kako se obnese, ter vrgli pogled na dosedanje življenje najuspešnejšega operacijskega sistema za domače računalnike.

Slabo leto in pol je od dneva, ko je police trgovin in prostranstva interneta ugledala končna različica Windows 7. Za vodilne v Microsoftu je bil trenutek silno pomemben, kajti podjetje je bilo v vse prej kot rožnatem položaju. Poleg vsesplošne finančne krize in težav na mobilnem, konzolnem, spletnem in še kakem področju, so jih namreč pestili ubogi rezultati Oken Vista. Sistem po dolgotrajnem, kompleksnem in silno dragem razvoju ni izpolnil pričakovanj. Nasprotno - s problematičnim gonilniškim modelom in ne ravno bleščečimi zmogljivostmi je pri kupcih naletel na neodobravanje, zato je dobršen del ostal na osivelih Oknih XP. V času, ko je vse Applovo hitro pridobivalo na priljubljenosti, zanašanje na skoraj desetletje star operacijski sistem ni bilo najbolj smotrno, zato je Microsoft nujno potreboval uspešnico.

Tržni delež Windows 7 vztrajno raste. Na račun Windows Vista in XP. Vir: www.statcounter.com

In jo je tudi dobil. Kljub kratkotrajnemu razvojnemu obdobju je Windows 7 že med preizkusno fazo dal vedeti, da je povsem drugačna zverinica. Priljuden videz, stabilno jedro, do tedaj že uveljavljen gonilniški model in predvsem hitrostne izboljšave so družno tvorili zmagovalni recept. Izvodi so s polic leteli kot sveže žemljice in vsega nekaj mesecev pozneje so v matičnem podjetju ponosno naznanili, da so naredili najhitreje prodajani operacijski sistem v zgodovini računalništva. V prvem letu obstoja je k novim lastnikom romalo 240 milijonov licenc, tempo prodaje pa se doslej ni kaj prida upočasnil. Po trenutnih ocenah Okna 7 po svetu uporablja kar 360 milijonov ljudi, to je približno 30-odstotni tržni delež. Ni slabo za izdelek, ki še ni upihnil druge svečke, kajne?

Na servisni paket vas bo opozoril sistem za samodejno posodabljanje Windows Update. Velikost datoteke in čas namestitve sta odvisna od poprej nameščenih popravkov.

Windows 7: uspešnice in polomi

Gledano s funkcijskega stališča, se Sedmica ni izkazala za prelomno. Zgrajena je na večidel enakem jedru kot Vista, kar pomeni isti gonilniški model in osnovne lastnosti. A tam, kjer je predhodnik na račun nezdružljivosti in za tiste čase precejšnje sistemske zahtevnosti požel silno veliko kritik, so Okna 7 naletela na drugačen, precej bolj dojemljiv teren. Tri leta Razgleda so izdelovalcem strojne opreme dala čas, da se priučijo novega načina za pisanje gonilnikov, uporabnikom pa priložnost, da nadgradijo strojno opremo. Ko je OS naposled prišel v prodajo, so bili primeri tipa "Zakaj mi ne delujeta tiskalnik in zvočna kartica?!" in "Imam 512 megabajtov pomnilnika, zakaj je Vista tako neodzivna?" izjema in ne več pravilo.

Najpomembnejši razlog za uspeh Sedmice je bržkone ravno njena vsesplošna odzivnost. Razvijalci so se odrekli nekaterim vprašljivim odločitvam (recimo izklopu medpomnenja med diskovnimi operacijami, kar so pri Visti popravili šele s SP1) in izboljšali podporo 64-bitnim ukaznim setom ter večjedrnim procesorjem. Rezultat je sistem, ki presega predhodnike tako v nalagalnih časih kot poskočnosti med rabo. Dobršen del zaslug za topel sprejem gre pripisati tudi prenovljenemu uporabniškemu vmesniku. Prosojni videz teme Aero je resda vpeljala že Vista, toda Windows 7 je prinesel temeljito in dobro zamišljeno prenovo opravilne vrstice ter področja za rezidenčne programčke. Nekateri smo upali na kak korenitejši poseg, recimo vpeljavo drugotnih namizij, ki so v konkurenčnih operacijskih sistemih samoumevni že leta. A splošni uporabniki so s ponujenim očitno zadovoljni.

Po drugi strani je res, da se določene novosti Win 7 niso prijele toliko, kot so si želeli razvijalci. Lep zgled so skočni seznami na zasidranih ikonah v opravilni vrstici. Zasnovani so za hiter dostop do nekaterih najpogostejših funkcij programov in so dobra zamisel, vendar jih zaenkrat izkorišča samo Microsoftova programska oprema, in še to v zelo omejeni obliki. Bolj ali manj nerabljena ostaja tudi podpora dotikovnim zaslonom. Pred izidom sistema so te zmogljivosti močno izpostavljali, zato smo pričakovali širok odziv izdelovalcev, če že ne vsesplošnega prehoda na Surfacu podobna računala prihodnosti (optimizem velja!). Namesto tega funkcionalnost ostaja omejena na nišne proizvode s strogo omejeno uporabnostjo, recimo informacijske panele in terminale. Dotikovnost je torej še naprej domena tabličnih naprav in nedoločene prihodnosti ... Kdo ve, morda se nam upokojitev mišk obeta z Windows 8.

Microsoftovci ne morejo biti povsem zadovoljni niti z Internet Explorerjem 8 in knjižnico Direct X 11. Prvi je sicer dosegel spoštljiv odstotek uporabnikov, vendar jim ni uspelo obrniti trenda rastoče priljubljenosti Firefoxa in preostalih "alternativnih" brskalnikov. Dnevi Microsoftove prevlade na področju dostopa do spleta so, kot kaže, minili. Za nas uporabnike je to dobro, kajti konkurenca je vedno zdrava, spomini na nesramno ignoriranje standardov iz dni starejših IEjev pa živi. Kar zadeva Direct X 11, ga ne gre označevati za spregledanega, vendar hkrati ne moremo biti zadovoljni s počasno uveljavitvijo. Vmesnik so vzeli za svojega predvsem vzhodnjaški razvijalci iger, na vsesplošni prehod velikih studiev pa še čakamo. Deloma je za to kriv manko pravih novosti (razen teselacije jih pravzaprav ni), deloma pa to, da večino iger dandanes sočasno razvijajo za strojno zastarele konzole. Vlaganje sredstev v polnokrvno izrisno pot za DX 11 se posledično ne izplača.

Uspešnost namestitve lahko preverite v sistemskih informacijah ali tako, da zaženete "winver.exe". Pod imenom sistema mora pisati Service Pack 1.

Servisni paket ena

Izidi servisnih popravkov za Windows, predvsem prvih, so pomemben dogodek. Microsoft si od njih obeta povečanje prihodka, saj poslovni uporabniki pred posvojitvijo novih operacijskih sistemov tradicionalno čakajo ravno na Service Pack 1. Produktivnost velikih ekosistemov z desetinami ali celo stotinami delovnih postaj je pač prepomembna, da bi jo ogrožal nepreizkušen, potencialno hroščat operacijski sistem. SP1 praviloma odpravi poslednje pomanjkljivosti in napakice, tako da migracija postane varna. Zaplat smo veseli tudi fizični uporabniki. Okna XP so brez SP1 skorajda neuporabna, saj so preveč odprta za zlobno kodo, medtem ko smo pri Visti upali, da bo z zaplato dozorela in postala tisto, kar bi morala biti.

SP1 za Windows 7 in Windows Server 2008 R2 (sistema si delita jedro in velik del funkcionalnosti) je uradno izšel 22. februarja. Na voljo je skozi več kanalov in v več različicah. Najbolj celovit je posnetek DVD velikosti 1,9 gigabajta, ki je namenjen sistemskim upraviteljem. Vsebuje vse doslej izdane popravke za Okna 7 in Server 2008 R2 v 32- in 64-bitni različici ter novitete, ki jih prinaša SP1. Za domače uporabnike je ta datoteka preobsežna in nepotrebna, saj paketa verjetno ne boste nameščali na desetine različnih strojev. Spletna stran ponuja tudi ločeni različici za 32- in 64-bitne sisteme. Veliki sta 538 oziroma 903 MB in se nameščata ob pomoči interaktivnega čarovnika. Če se vam zdi, da bi ob vnovični namestitvi sistema bilo fino imeti plošček s SP1, se odločite za katero izmed njiju. No, večina vas bo zaplato prejela skozi sistem za samodejno posodabljanje, kar je tudi najbolj priporočljiva pot. Paket se samodejno prenese v ozadju, potem pa vas sistem opozori nanj in priporoča namestitev. Če imate dobro vzdrževana Okna 7 s sproti nameščenimi posodobitvami visoke pomembnosti, bo ta način tudi najhitrejši. Čarovnik je namreč dovolj pameten, da ne namesti že nameščenih popravkov. Celoten postopek traja od 20 minut do ene ure, odvisno od moči računalnika. V našem primeru se je na stroj povprečne zmogljivosti (2,93-gigaherčni Intelov dvojedrnik, 2 GB pomnilnika, disk SATA II velikosti 500 GB, ATI Radeon HD 5850) nameščal slabe pol ure, mini prenosnik s procesorjem Atom pa je mlel več kot 45 minut.

In česa konkretno se lahko veselite pri SP1? Roko na srce je pravih novosti malo. V nasprotju z določenimi govoricami Internet Explorer 9 ni del paketa, temveč je v samostojni obliki na voljo od 14. marca naprej. Namesto tega smo dobili funkcijo z imenom RemoteFX, ki izboljšuje zmogljivosti pri dostopu do računalnikov na daljavo. Elementi uporabniškega vmesnika Aero in predvsem video bi z njim morali delovati precej bolj gladko. Tu je tudi nekaj, čemur microsoftovci pravijo Dynamic Memory. Gre za izboljšano delo s pomnilnikom pri rabi več virtualnih sistemov, kar bo prišlo prav predvsem sistemskim upraviteljem. Preostanek vsebine tvorijo manjši popravki. Še najbolj relevantna je odstranitev hrošča pri prenosu zvoka skozi HDMI. Mi teh težav nismo imeli, vendar gre za znano napako, ki je zdaj končno odpravljena. Usmrčen je tudi žužek, ki je nagajal pri tiskanju dokumentov XPS z različno orientiranimi stranmi (portrait, landscape).

Seznam dobrot v SP1 navaja tudi par prilagoditev za vsesplošno pohitritev sistema. Trditev smo na zgoraj omenjenem sistemu preverili ob pomoči sintetičnih testov PCMark Vantage, 3DMark Vantage ter iger Crysis Warhead in Metro 2033. Rezultati so skrajnje nevzburljivi, saj razlike spadajo v domeno od 1- do 3-odstotnih statističnih napak, kar pomeni, da jih v praksi ne boste opazili. Je pa res, da je na vseh testih vodil ravno sistem s SP1, tako da Microsoftove navedbe niso izmišljene.

Zaokrožek

Service Pack 1 za Okna 7 pod črto ne prinaša korenitih sprememb. Najbrž predvsem zato, ker je Sedmica že privzeto soliden in lepo zaokrožen operacijski sistem, ki velikih posegov niti ne potrebuje. Z namestitvijo torej ne boste pridobili veliko in se vam z njo ni treba muditi. Pustite samodejnim posodobitvam, da opravijo svoje delo, in SP1 se bo sčasoma sam znašel na disku. Za tiste prave spremembe pa bo treba počakati še kako leto ali dve do "Winsov" 8, ki po doslej pokazanem že lepo napredujejo.

Windows 7 Service Pack 1

Paket s popravki in novostmi za Windows 7.

Izdeluje: www.microsoft.com

Cena: Brezplačno.

Za: Rahla pohitritev delovanja, odstranitev peščice hroščev, nekaj novosti.

Proti: /