Lev, kralj živali
Julij je poseben mesec. Uradno se začnejo počitnice, poletje je na vrhuncu in tudi na delovnem mestu stvari navadno potekajo počasneje. Le kdo nima rad naštetih priboljškov, s katerimi nas mali srpan vsako leto ustrežljivo razvaja? Bržkone so podobno razmišljali v Applu in letos v tem ležernem času izdali s soncem in dobro voljo obsijani operacijski sistem OS X Lion.
Lion vzbuja mešane občutke. Na prvi pogled bi lahko rekli, da ni vreden svoje, sicer nizke cene. Čeprav je novosti silno veliko, o njih smo obširneje pisali v aprilski številki Monitorja, nam stvar deluje zgolj kot evolucija Snežnega leoparda. Daljše druženje z njim nam da hitro vedeti, da se skoraj ne bi mogli bolj motiti. Lev ni le revolucija, temveč dobesedno temelj za izvedbo dolgoročnega načrta vidcev iz Cupertina. Računalništvo je na prelomnici in ljudje v Applu se tega zavedajo. Vsaka sprememba je skrbno premišljena in v njih se povečini skriva več, kot je videti s prostim očesom. Nekatere novosti bodo sprejete toplo, druge pa bodo spočetka zanesljivo naletele na odpor. Takšno je življenje in takšna so pota sprememb. Za lajšanje poporodnih težav ob rojstvu prelomnega operacijskega sistema si oglejmo nekaj pomirjeval v obliki prvih nasvetov, do katerih smo se dokopali po mesecu skupnega življenja s kraljem živali.
Namestitev
Eden izmed zahtevnejših zaslonov pri namestitvi novega operacijskega sistema. Sarkazem je na mestu le pri opisanem postopku nadgradnje, namestitev na deviški računalnik poteka po starem in se zna zaplesti, saj Apple Leva ni krotil za ta namen.
Nameščanje novega OS X ne bi moglo biti lažje. Najprej se prepričamo, ali ciljni Mac zadošča minimalnim zahtevam operacijskega sistema. Slednjenavajajopredvsem procesor podjetja Intel, ki ne sme biti šibkejši od različice Core 2 Duo, večjo zalogo RAMa (najmanj 2 GB) in zadnjo različico Snow Leoparda. Zaradi pomanjkanja fizičnega nosilca je zadnji korak neizogiben. Leva kupimo in 4 GB "težko" datoteko prenesemo iz App Store. Namestitev je od tod naprej otročje lahka, saj se izvede samodejno. Pošteno plačanega Liona lahko namestimo na vse Mac računalnike, ki so v naši lasti, ne da bi bilo treba zanj znova odšteti novce. Verjamemo, da bo velikodušna poteza pripomogla k priljubljenosti novega OS X. Če Mac zadosti naštetim pogojem in se ob nameščanju držimo maloštevilnih navodil na zaslonu, nas po slabi uri, odvisno od računalnika, pričaka svež sistem z veliko novostmi.
Mission Control
Odličen skupek pripomočkov, združenih pod eno streho, se imenuje Mission Control. Z njim bo upravljanje oken postalo prijetnejše opravilo.
Vsak Applov operacijski sistem prinese s sabo nov način upravljanja okeni. Že dolgo je tako in z Levom ni nič drugače. Razvijalci sistema Lion so pod eno streho združili Spaces, Dashboard in Expose, da bi ustvarili Mission Control, ki iz ptičje perspektive v hipu prikaže, kaj se trenutno izvaja na našem računalniku. S preprosto gesto (s tremi prsti navzgor) nam pomaga urediti zmešnjavo na namizju. Ne samo, da nam prijazno prikaže vsa odprta okna, temveč jih zna urediti po sorodstvenih vezeh in prikazati dodatna namizja, ki jih dodajamo z gumbom plus, skritim na desni strani zaslona. Okna je med različnimi namizji moč prosto prestavljati. To silno pohitri vsakdanje delo.
Ob velikem številu odprtih oken je na majhnih zaslonih teže videti, kaj vsako izmed njih v načinu Mission Control predstavlja. Na srečo so v Applu mislili tudi na to. Če miško postavimo na nerazpoznaven okvirček in pritisnemo tipko Space, nam Mission Control odprto okno poveča in nas tako lažje prepriča, da je izbira pravšnja.
Dashboard, skupek lebdečih pripomočkov (ang. widgets), ima v novem operacijskem sistemu rezerviran lasten navidezni zaslon (ang. space). Če se vam novost ne prikupi, jo lahko damo na stranski tir z nastavitvijo System Preferences / Mission Control / Show Dashboard as a space. Ko pri slednji odstranimo kljukico, bodo pripomočki zopet po starem lebdeli nad namizjem.
Launchpad
Slogan sistema Lion je Back to Mac, kar v prevodu pomeni Nazaj na Mac. Ob velikem uspehu mobilnih naprav je bilo slišati obilo kritik na račun zanemarjanja Applove osnovne panoge, zato smo ob usmeritvi Liona vsi pomislili, da gre za vračanje pozornosti Mac računalnikom. Izkazalo se je, da Apple misli drugače. Že res, da bodo v prihodnjih mesecih povečali dejavnosti, namenjene klasičnemu računalništvu, a gre pri tem sloganu za prenos tabličnih funkcionalnosti na operacijski sistem za namiznike. Na kratko povedano, Apple želi mejo med mobilnimi in klasičnimi napravami v prihodnosti povsem odpraviti. Launchpad je v bistvu zaganjalnik programov, kakršnega že poznamo vsi iOS uporabniki. Kot na iPadu je tudi na Macu s programi moč preprosto upravljati. Na namizju so naštete vse aplikacije, nameščene v sistemu. Omogočeno je premikanje ikon oziroma programov, ustvarjanje imenikov z zlaganjem ikone na ikono. Pritisk tipke Alt privede ikone do ekstaze. Začnejo se tresti. Če takrat kliknemo znak x ob poljubni ikoni, jo odstranimo iz računalnika. Slednje je možno le za aplikacije, nameščene prek Applove trgovine App Store.
Launchpad je priročna zadeva in mnogi bi jo najraje imeli za privzeto namizje. Za dosego tega cilja uporabimo zvijačo. Pod System Preferences / Users & Groups / Login Items dodamo Launchpad pod programe, ki se zaženejo ob zagonu sistema. Pri tem pazimo, da je Launchpad res zadnji program na seznamu, kajti ob vzpostavitvi sistema se bodo našteti programi zapovrstjo zaganjali. Ko se tako nastavljen računalnik do konca zažene, nas bo na namizju pričakalo namizje v slogu tablic.
Zaradi možnosti Mission Control in Launchpad imajo Applovi računalniki po novem drugačne tipkovnice. V resnici gre za popravke bolj lepotne narave. Namesto gumba F3 in F4, ki na starih tipkah zaženeta Expose in Dashboard, sta zdaj prirejena za Mission Control in Launchpad. Starejši računalniki iz dobe pred Levom samodejno zamenjajo funkcionalnost tipke F3, a trmasta F4 še vedno zaganja le Dashboard. Če želimo določiti tipko za zagon Launchpada, storimo to z System Preferences / Keyboard / Keyboard Shortcuts / Launchpad & Dock / Show Launchpad. Na Macbooku Air druge generacije smo za zagon Launchpada nastavili tipko F5 in odlično deluje.
Celozaslonski način
Način delovanja aplikacij je v novem operacijskem sistemu OS X precej spremenjen. Prva negativna mnenja so padla na račun manjših ikon za povečevanje, pomanjševanje in zapiranje oken. Teh res po najboljši možni volji ne moremo opravičiti, lahko samo dodamo, da se Apple vsaj malo odkupi z novim načinom povečevanja zdaj težje obvladljivih oken na zaslonu. Spreminjanje velikosti je omogočeno po celotnem obsegu okna in ne več zgolj v desnem spodnjem kotu. Odlična poteza za nas uporabnike, slabše za namenske programe, kakršen je Divvy, ki mu bo zmanjkalo strank. Novo je tudi sočasno povečevanje, ki ob pritisku tipke Alt in večanju enega izmed robov podaljša okno še na drugi strani.
Vizija Appla predvideva, da bo v prihodnosti vse našteto mešetarjenje z okni postalo nepotrebno. V ta namen so v Leva vgradili podporo celozaslonskim aplikacijam. Vsi Applovi programi že imajo podporo tovrstnemu delovanju, aplikacije drugih razvijalcev pa bo povečini treba najprej posodobiti. Program, ki takšen način ima, dobi ob kliku na majhen gumb v kotu povsem nove dimenzije. Zlasti na majhnih zaslonih ultra prenosnih MacBook Airov je razlika precej opazna. Aplikacija se poveča čez ves zaslon, dobi lasten navidezni prostor (ang. Space) in se odziva na geste s prsti. Med tako zagnanimi programi preklapljamo z levim ali desnim gibom treh prstov. Tistim s tabličnimi izkušnjami bo ravnanje z njimi hitro prišlo v kri, drugi lahko s pomikom miške na vrh zaslona še vedno prikličejo stari seznam z izbiro. Da se tuji razvijalci na Applovo pobudo celozaslonskih aplikacij ne bi odzvali, ni skrbeti, saj so skoraj vsi, skupaj z Microsoftom, že napovedali prihajajoče popravke, ki nam bodo v prihodnje lajšali.
Še kratek nasvet v zvezi z delom na celotnem zaslonu. Če aplikacijo zaganjamo v celozaslonskem načinu, se Dock skrije. Na videz ga nikakor ni moč priklicati nazaj, vendar to ni res. Če miško spočijemo na mestu, kjer bi Dock moral biti, in jo nato pomaknemo navzdol, čez rob zaslona, se dobri stari pripomoček znova prikaže.
Finder
V prenovljenem raziskovalcu smo najbolj pogrešali informacijo o porabi prostora na disku.
Lion ima še vedno zvestega raziskovalca Finder, ki pa se je naučil precej novih zvijač. Sodobna oblika naredi upravljanje z njim enostavnejše. Vedno manj računalnik od uporabnika zahteva, da ve, kje ima shranjene svoje datoteke. Skladno s tem veliko elementov skrije. Eden izmed njih je imenik Library. Če bi knjižnico kljub temu želeli videti znotraj raziskovalčevega okna, moramo najprej odpreti Terminal in vanj zapisati ukaz chflags nohidden ~/Library ter ga zagnati. Ukaz nastavi imenik na stanje "ni skrit", zato je mapa Library v domačem imeniku lepo vidna.
Novi raziskovalec je priročen, a mu manjka tudi osnovna informacija o porabi prostora na disku. Zanjo moramo v stranskem stolpcu poiskati Devices in v njem poiskati ikono diska (npr. Macintosh HD). S tipko Space sprožimo Quick Look, kjer je lepo prikazan iskani podatek. Druga možnost, priporočljiva pogostim iskalcem informacije, je vklop vrstice stanja. Možnost View / Show Status Bar doda v spodnji del okna vrstico, ki prikazuje število predmetov in zasedeni prostor za trenutno odprto napravo oziroma imenik.
Prihodnjič naprej
Za naprednejše dejavnosti, kot je brisanje stanja posameznih aplikacij, je treba Finder precej predrugačiti.
Včasih se komu porodi zamisel, za katero nihče ne more verjeti, da se je ni že kdo prej spomnil. Podobno se dogaja funkciji Resume, za katero ne bi bilo nič proti, če bi bila z nami že od začetka sistema Mac OS X. Ob vnovičnemu zagonu ali izklopu računalnika nas Lion povpraša, če želimo ob naslednji vzpostavitvi sistema znova odpreti vsa trenutno aktivna okna. Ob pritrdilnem odgovoru se bodo trenutno odprta okna naslednjič postavila v isti položaj, kot so bila ob izklopu. Možnost nam prihrani silno veliko časa in odpravi potrebo po določanju aplikacij, ki se zaženejo ob vsakem zagonu. Stanja aplikacij se fizično shranijo na disk in tam počakajo na vpoklic s strani starševskega programa. Izklop funkcije Resume jih pobriše v celoti, če pa bi želeli brisati stanje posamezne aplikacije, moramo najprej vklopiti vidljivost imeniku Library in v njem poiskati mapo Saved Application State. Brisanje po njej izvajamo previdno, saj je tako dejanje enako resetiranju posamezne aplikacije in lahko z njim marsikaj pokvarimo.
Samodejno shranjevanje
Podobno kot Resume lahko možnost Auto Save nepazljivemu uporabniku prihrani marsikatero nevšečnost. V urejevalniku TextEdit ali aplikacijah zbirke iWork deluje dobro zastavljeni sistem samodejnega shranjevanja. Če kliknemo z miško na puščico zraven imena dokumenta v obdelavi, se nam odprejo priročne nastavitve za zaklepanje, podvajanje, razveljavitev in brskanje po shranjenih različicah. Lock prepreči uveljavitev nadaljnjih sprememb, Duplicate naredi kopijo dokumenta, Revert to Last Saved Version razveljavi vse spremembe od zadnjega shranjevanja in Browse All Versions nam omogoča, da prebrskamo med shranjenimi različicami v iskanju prave. Slednja možnost se imenuje Versions in je nekakšna majhna sestra Applovega sistema za varovanje, Time Machine.
AirDrop
AirDrop je čudovit izum. Če kdaj postane standard izmenjave podatkov med vsemi napravami, ne glede na njihov izvor, bo svet računalništva lepši.
Apple si rad prisvoji dobre zamisli in jih malce spremenjene (izboljšane) vgradi v operacijski sistem. Tako mu ni ušel uspeh storitev Dropbox, DropCopy in podobnih, ki so s pridom polnili luknjo v delovanju zastarelih operacijskih sistemov. Nastal je AirDrop, storitev, ki omogoča samodejno iskanje sorodnih naprav v bližini. AirDrop ne pozna zahtevnih nastavitev in za delovanje ne potrebuje niti brezžičnega omrežja. Preprosto poiščemo na levi strani Finder okna možnost AirDrop in s klikom nanjo aktiviramo iskanje v bližini omogočenih partnerjev. Opozoriti velja, da mora biti drugi Mac v istem načinu kot naš (klik na AirDrop), potem ne traja dolgo, da se prijatelja najdeta. V raziskovalcu Finder se prikaže slika uporabnika, ki ima odprt račun na računalniku, s katerim imamo omogočeno izmenjavanje datotek. Želeno datoteko ali več njih označimo in povlečemo na ikono najdenega računalnika. AirDrop nas vpraša, ali želimo izbrano res poslati, in po potrditvi obeh strani se biti začno prenašati po zraku.
Program za elektronsko pošto Mail je doživel temeljito prenovo in ga je res pravi užitek uporabljati. Deluje čez ves zaslon, zato se je v njem lahko znajti. Močno izboljšano je iskanje pošiljateljev, prejemnikov, zadev in ključnih besed znotraj sporočil. Nabiralnik prikazuje izvlečke sporočil in med pogledi je kot novost naštet način Conversations, ki prikazuje sorodna sporočila. Slednji privzeto ne zajame sporočil, ki smo jih poslali sami, saj jih ni v nabiralniku Inbox, temveč so v imeniku Sent Mail. Na srečo je nastavitev, ki ji dodamo samo kljukico in zadeva bo rešena. Je pod Preferences / Viewing / View Conversations / Include related messages.
Ko želimo na določeno sporočilo odgovoriti (Ctrl + R), nam program postreže z animacijo, ki na sredino zaslona postavi okno za odgovor. Pri tem druge elemente malce zatemni, da se lažje osredotočimo na samo pisanje. Če nam je počasna animacija nadležna in nas upočasnjuje pri delu, jo lahko z ukazom defaults write com.apple.Mail DisableReplyAnimations -bool YES, vpisanem v Terminal, izključimo. Za uveljavitev spremembe moramo program Mail znova zagnati.
Preview
Ustvarjanje podpisa ob pomoči vgrajene kamere je dobrodošla možnost, a se ne moremo znebiti občutka, da bi postopek lahko bil enostavnejši. Nekaj podobnega, kot je program Autograph na Mac App Store, ki za podpisovanje uporabi sledilno ploščico.
Program za odpiranje grafičnih datotek in PDF dokumentov na prvi pogled ni bistveno drugačen v Lionu, kot je bil v Snežnem leopardu, a videz vara. Drobne spremembe v položaju nekaterih ukazov in ikon niso vse dobrote, ki jih Preview skriva. Pridobitev številka ena je upravljanje elektronskih podpisov. Nova možnost nam omogoči, da podpis s papirja prenesemo v računalnik in ga uporabimo na odprti datoteki. Da bi prišli do skrite funkcije, moramo najprej vklopiti pogled View / Show Annotations Toolbar in v njem poiskati izbirnik s podpisi. Uporabimo lahko Create Signature from FaceTime Camera (Built-in), kjer se nam odpre okno z živo sliko. Kameri pokažemo papir s podpisom, ga poravnamo s pomožno črto in pritisnemo Accept. Tako shranjeni podpis lahko vedno uporabimo za podpisovanje odklenjenih dokumentov.
Reading List
Za konec prvih nasvetov v operacijskem sistemu Lion si oglejmo še brskalnik Safari. Tudi slednji ima celozaslonski način in kup novih priboljškov, od katerih izstopa funkcija Reading List. Spet gre za Applovo posnemanje uspešnih aplikacij tujih avtorjev. Reading List namreč nadomesti priljubljeni storitvi Instapaper ter Read It Later. Vprašanje je, ali bo Applu omenjeni storitvi uspelo nadomestiti v popolnosti, saj sta zelo razširjeni in podpirata celo vrsto brskalnikov in aplikacij, znotraj katerih je moč dodati izbrano vsebino na njun bralni seznam. Kakorkoli že, pod ikono očal se v Safariju skriva Reading List. Ko jo izberemo, se odpre stranski stolpec s seznamom shranjenega čtiva. Tu lahko trenutno odprto stran v brskalniku shranimo za kasnejše branje ali s seznama izberemo katerega izmed že shranjenih prispevkov. Da ne bi bilo treba za dodajanje spletnega naslova na seznam Reading List vedno odpirati stranskega stolpca, poskrbi skrita možnost tako imenovanega shift klika. Če kliknemo z miško izbrano povezavo in obenem držimo pritisnjeno tipko Shift, se bo naslov nemudoma shranil na seznam Reading List.