Libra - Obotavljanje Facebookove kriptovalute

Prihodnost bo nedvomno prinesla digitalne valute, ki si bodo od današnjih kriptovalut izposodile več ali manj tehničnih rešitev. Med prvimi se je tega lotil Facebook, ki je v konzorcij pritegnil še dva ducata podjetij in se lotil megalomanskega načrta izdelave enotne valute in sistema za prenos denarja za tri milijarde uporabnikov. A pomisleki bank, pravila regulatorjev in odpor politike so projekt ogrozili in dodobra spremenili.

Če se je na vrhu navdušenosti nad bitcoinom zdelo, da smo dobili valuto, ki bo nadomestila današnje državne valute in načine izvajanja transakcij, so strokovnjaki že tedaj opozarjali, da ima bitcoin preveč pomanjkljivosti. Transakcije so počasne, provizije visoke, poraba energije za delovanje ogromna, poleg tega pa ima cel kup tehničnih slabosti v izvedbi sicer genialne ideje (tudi zato se pripravlja Lightning Network). Bitcoin je (bil) brez dvoma znanilec novega obdobja, najbrž pa ne bo vodilna tehnologija prihodnosti. Tudi prvi računalniki z elektronkami so bili preveč okorni, da bi lahko spremenili svet, so pa pokazali, kaj je mogoče. Današnja integrirana vezja imajo z njimi razen ideje malo skupnega. Verjetno jih brez prvih okornih poskusov tudi nikoli ne bi bilo.

Bela knjiga

Tehnične podrobnosti o libri so zapisane v beli knjigi (https://libra.org/en-US/white-paper/). Valuta naj bi bila zgrajena na odprtokodni verigi blokov (blockchain) in bo imela kritje v denarnih sredstvih ali kratkoročnih državnih dolžniških instrumentih. Kodo lahko razvijalci že snamejo in preizkusijo (https://developers.libra.org/). Za programiranje libre so razvili nov programski jezik z imenom Move.

Edini način za povečevanje količine libre v obtoku bo polog dodatnih denarnih sredstev, ki bodo razpršena v nizkotvegane naložbe po vsem svetu, sicer pa zgornje meje ne bo. S kritjem se prepreči nihanje vrednosti. Morebitni donosi od teh sredstev bodo porabljeni za kritje obratovalnih stroškov.

Kriptovalute – takšne ali drugačne – so zaznamovale drugo desetletje tega stoletja. To desetletje lahko označimo kot Divji zahod kriptovalut, saj niso bile regulirane, izdal jih je lahko vsakdo (identitete izumitelja bitcoina še vedno ne poznamo), države pa so leta iskale pravne okvire, kam jih sploh uvrstiti, ali in kako jih nadzorovati ter kaj z njimi početi. Zdaj prihajamo v fazo zrelosti, ko so se zanje začele zanimati tudi multinacionalke in države. Ni presenetljivo, da je vodilni med njimi Facebook, ki je pred slabim letom napovedal Libro. A v tem času se je marsikaj spremenilo.

Digitalni denar ali kriptovaluta?

Facebook je junija lani ustanovil podjetje Calibra, pri katerem je sodeloval konzorcij še 27 partnerjev, ki so želeli zagnati kriptovaluto z imenom libra. Delovala bi kot digitalni denar, tako da bi omogočala hipno pošiljanje denarja z minimalnimi provizijami po vsem svetu. To ni pretiravanje, saj imata Facebook Messenger in WhatsApp, oba v lasti Facebooka, skoraj tri milijarde uporabnikom. Če bi Facebooku uspelo le del teh ljudi nagovoriti k uporabi Libre, bi dobili resnega konkurenta klasičnim valutam in sistemom za prenos denarja. Logika je preprosta – danes so s telefoni za nekaj deset evrov telekomunikacije dostopne bistveno večjemu krogu ljudi kot finančne storitve, zlasti v revnejših državah.

Bitcoinov velik problem je rudarjenje, ki porabi ogromno energije (lani okrog 7 GW, medtem ko vsa Slovenija ob konicah porabi do 2,2 GW). Sodi med kriptovalute, kjer se varnost zagotavlja z opravljenim delom (proof of work). Tak sistem postane z naraščanjem števila uporabnikov, transakcij in rudarjev neobvladljiv pa tudi okoljsko in gospodarsko problematičen, saj se trošijo ogromne količine energije. Zaradi tega bo libra delovala drugače.

Bitcoin se z vidika vrednosti pretvarja, da je prava valuta, ki ji vrednost daje le zaupanje uporabnikov, da bodo z bitcoinom lahko nekaj kupili, ceno pa ji določajo borze. Njegova intrinzična vrednost je enaka nič, ker bitcoin kot fizični predmet sploh ne obstaja. Podobno sicer velja tudi za državne valute, saj je vrednost kosa papirja evrskega bankovca skoraj nič, vrednost 8,5 grama bakra, niklja in cinka v kovancu za dva evra pa tudi ne presega nekaj centov. Toda obstaja pomembna razlika. Državne valute imajo vrednost, ker država v njih pobira davke, plačuje javne uslužbence in predpisuje njihovo uporabo za poravnavanje dolgov. Implicitno to pomeni, da za valuto stoji celotno nacionalno (ali nadnacionalno) gospodarstvo.

Trenutni člani konzorcija

Plačilni sistemi: PayU

Tehnologija: Facebook, Farfetch, Lyft, Spotify, Uber, Shopify, Tagomi

Telekomunikacije: Iliad

Verige blokov: Anchorage, Bison Trails, Coinbase, Xapo Holdings

Tvegani kapital: Andreessen Horowitz, Breakthrough Initiatives, Ribbit Capital, Thrive Capital, Union Square Ventures

Neprofitne organizacije: Creative Destruction Labs, Kiva, Mercy Cops, Women's World Banking

Libra bo temeljila na državnih valutah, ki ji bodo zagotavljale vrednost. Kdorkoli bo kupil kakšno libro, bo moral v zameno plačati oziroma naložiti ekvivalent v evrih, dolarjih ali drugi državni valuti. Ta denar bo na bančnih računih predstavljal devizne rezerve za libro, s čimer se bo zagotavljala stabilnost in preprečevala nihajnost. Libra bo imela fiksen tečaj v primerjavi s košarico klasičnih valut. To pomeni, da bo v primerjavi s posamezno valuto tečaj libre vseeno nihal, a ta nihanja ne bodo ekstremna. Medtem ko pri bitcoinu upad za 10 odstotkov na dan ni neobičajen, je pri klasičnih valutah za tak padec potrebna skorajda apokalipsa (nekaj primerov seveda je, denimo zlom funta leta 1992 ali umik zavore za tečaj švicarskega franka leta 2015). V digitalni denarnici bi tako lahko kadarkoli pretvarjali med libro in drugimi valutami.

To digitalno denarnico bi lahko ustvarili, ko bi se identificirali z osebnim dokumentom. Vsako izmed podjetij iz konzorcija bi ponujalo svoje denarnice in izvajalo lastne identifikacije, seveda pa bi bilo mogoče prenašati libro med njimi. V tem pogledu bo torej libra bolj podobna digitalnemu denarju kot kriptovaluti.

Države niso naklonjene izdajanju paralelnih valut, če se milo izrazimo. Digitalni denar je večinoma dovoljen (tudi pri nas), a že za to potrebujemo posebno licenco, ki jo imata v Sloveniji samo dve podjetji: MBills in Telekom Slovenije. Ko je Mark Zuckerberg oktobra lani pričal pred ameriškim kongresom, je zato izrecno dejal, da libra ni poskus izdaje suverene valute, temveč le način izmenjave denarja med ljudmi, kar je primerljivo z obstoječimi plačilnimi sistemi.

Facebookov ali konzorcijski projekt

Čeprav je libro napovedal Facebook in so jo mediji predstavljali, kot da gre za njegov projekt, je Facebook ustvaril konzorcij. Spočetka je bilo v njem 28 partnerjev, med njimi tudi velikani Uber, Mastercard, PayPal, Spotify, Ebay, Visa in Vodafone. To je razumljivo, saj je na ta način Facebook želel ubiti dve muhi na en mah. Projekt ne bi zvenel kot »Facebookov denar«, hkrati pa bi to dalo libri dodatno uporabnost. Ne bi se uporabljala zgolj za prenos sredstev med uporabniki, temveč tudi za plačevanje storitev, denimo prevoza na Uberju, glasbe na Spotifyju ali karčesarkoli na Ebayu.

Toda konzorcij se je začel kmalu krčiti. Do oktobra so iz libre izstopili Visa, Mastercard, Stripe, PayPal, kasneje tudi Vodafone. Izmed podjetij, ki se ukvarjajo s plačilnimi sistemi, je v konzorciju ostal le nizozemski PayU. Libra bo registrirana v Švici, so povedali že ob najavi projekta, na kar so Švicarji odgovorili, da to ne bo tako preprosto. Že septembra je Švicarska komisija za nadzor finančnih trgov (FINMA) sporočila, da je po trenutni zasnovi projekt videti širši kot zgolj globalni plačilni sistem, kar bo prineslo strožji nadzor, vključno z zagotavljanjem likvidnosti, kapitalske ustreznosti in obvladovanjem tveganj. Vsa tveganja mora namreč nositi konzorcij in ne uporabniki valute, kar bo zahtevalo vzpostavitev mehanizmov za zaščito.

Projekta ne bo nadzorovala le FINMA, temveč tudi drugi organi, ki bodo skrbeli za davčne, protimonopolne in zasebnostne vidike. Švica sicer ni članica EU, je pa njena zakonodaja na številnih področjih usklajena z evropsko. Tudi z ameriškega finančnega ministrstva so sporočili, da bo morala Libra izpolnjevati najvišje standarde s področja varnosti, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. S srečanja skupine razvitih držav G7 pa je prišlo svarilo, da (še) ne zaupajo libri, ker ni zagotovil, da bodo uporabniki v primeru težav deležni ustrezne zaščite.

Konec lanskega leta so zato nekateri mediji že poročali, da je Facebook nad libro obupal. Švicarski finančni minister Ueli Maurer je decembra celo dejal, da libra v trenutni obliki nima prihodnosti, ker je centralne banke ne bodo sprejele. Ocenil je, da je projekt mrtev.

Libra 2.0?

Ker so bili neuradni odzivi politike in regulatorjev še pred splavitvijo projekta izrazito zadržani, mestoma celo negativni, je Facebook stopil korak nazaj. Po neuradnih podatkih, ki jih je objavil Bloomberg, bo libra zaživela v precej drugačni obliki od začetnih napovedi.

Namesto ene valute (libra) naj bi istoimenski sistem podpiral več valut, med njimi evre, dolarje in morda nekaj kriptovalut, vključno z libro. Facebook še ni opustil ideje o enotni digitalni valuti libri, ki bi jo za prenos denarja uporabljali uporabniki po vsem svetu, jo je pa razširil. Prav tako postaja jasno, da bo projekt zamudil, saj ne bo nikakor zaživel že junija.

Facebook se je odzval z besedami, da še vedno ostajajo zavezani projektu libra, ostalih navedb pa ni komentiral. Tudi iz Libra Association so sporočili, da svojih ciljev o gradnji globalnega plačilnega omrežja niso spremenili. V konzorciju je še 20 ustanovnih partnerjev od 28, dodatno pa sta pristopila še Shopify in Tagomi Trading. Predstavniki konzorcija in Facebooka se redno srečujejo s finančnim ministrstvom v ZDA, z agencijo za trg vrednostnih papirjev (SEC) in drugi regulatorji, da bi ustrezno naslovili zakonske kritike. Od natančnih specifikacij je odvisno, v kateri zakonodajni predalček bo libra padla. Če bo, na primer, SEC odločil, da je libra kot košarica več valut v resnici vrednostni papir (neke vrste zadolžnica, podobno kot obveznica), bo zahteval strogo razkrivanje podatkov in transparentnost, podobno kot pri javni ponudbi delnic, kar bi lahko oviralo uporabnost libre.

Centralne banke medtem svarijo, da bi libra vplivala na njihovo sposobnost nadzora nad lastnimi valutami, česar pa ne morejo dovoliti. Predstavniki Facebooka in Libre zato redno potujejo po konferencah in predstavljajo, kaj naj bi libra bila, ter pojasnjujejo, kako nikakor ne bo ovirala centralnih bank. Po drugi strani pa nekatere centralne banke napovedujejo preizkus lastnih digitalnih valut, kjer je najdlje švedska Riksbank. Ta je že začela preizkušati prvo digitalno valuto centralne banke na svetu – e-krono.

Trenutno kaže, da bo libra bolj servis za prenos denarja v obliki uveljavljenih valut z dodatno možnostjo lastne obračunske valute kakor prava kriptovaluta. S tem ni nič narobe, je pa tu konkurenca že precej huda. Razni Western Unioni so se že morali posloviti, danes ta segment obvladujejo mlada fintech podjetja, PayPal in ponekod že tradicionalne banke (na Švedskem v medbančnem sistemu Swish sodelujejo praktično vsi prebivalci).

Glavna težava je ravno Facebook, saj podjetju javnost in politika po škandalih z izrabo osebnih podatkov ne zaupata. A glavna Facebookova prednost je gotovo razširjenost njegovih storitev, zato libre ne gre odpisati. Digitalne valute v neki obliki bomo gotovo dobili, saj jih raziskujejo in pripravljajo številne banke in sorodne institucije. Manj jasno pa je, ali bo prav libra postala tako samoumevna in razširjena, da bo »facebook finančnih storitev«.