Liho leto

Je že tako, da je v 12 mesecih težko narediti kaj zares novega. V Applu so take »vmesne« telefone nekoč poimenovali s pripono SE, Samsung očitno noče biti tako očiten. Kljub temu je dejstvo, da sta najnovejša telefona Galaxy S9 in S9+ le manjša nadgradnja lanskih S8 in S8+.

Nismo strokovnjaki za prodajo, toda pomislili bi, da je smiselno, da se novi izdelek razlikuje od starega – nekdo, ki bo svoj stari telefon zamenjal za novega, bi verjetno rad, da je to tudi videti, ali ne? In vendar sta telefona serije S9 s sprednje strani popolnoma enaka kakor lanski par S8/S8+. Ali pa Samsung z devetkami morda računa na kupce predlanskih modelov S7? Morda pa res. V primerjavi s sedemkami je razlik in novost kar nekaj, tudi v zunanjem videzu.

Strojne novosti

Če ostanemo pri zunanjosti, je ključna razlika devetk v primerjavi z osemkami zadnja stran, kjer so bralnik prstnih odtisov premaknili pod objektiv. Tam je lažje dosegljiv (telefona sta kar visoka, zato je bilo na osemkah prstni bralnik težko doseči) in je manj možnosti, da ga zgrešimo in s tem zamažemo objektiv fotoaparata.

Fotoaparat ima po novem mehansko zaslonko, ki dovoljuje dve vrednosti – f1.5 in f2.4, model S9+ ima tudi dva objektiva, kar omogoča boljše »zameglevanje ozadja« (t. i. efekt bokeh) pri ročni izdelavi portretov.

Ne vidimo pa novih stereo zvočnikov, ki so res veliko boljši od starih zvočnikov mono. Končno, bomo rekli, veliko konkurenčnih telefonov je na stereo zvok prešlo že davno.

To, česar ne vidimo, a občutimo, pa je skrito v notranjosti. Vajeni smo že, da vsaka nova generacija telefona prinese hitrejši procesor in tudi tokrat je tako. V ZDA in na Kitajskem je to Qualcommov Snapdragon 845, evropski modeli pa imajo zelo podoben Samsungov osemjedrni procesor Exynos 9810 Octa. Ta premore štiri hitra lastna jedra Mongoose M3 (2,7 GHz) in štiri varčna jedra Cortex-A55. Slednja naj bi bila 15 % varčnejša in 18 % učinkovitejša od jeder A-53, ki smo jih v telefonih srečevali doslej. Vsaj tako pravi ARM. Mimogrede, premorejo tudi ukaze za podporo strojnemu učenju, kar bo morda prišlo prav v prihodnosti.

Pomnilnik na modelu plus so nadgradili na 6 GB. To bo morda preprečilo občasno »cukanje«, ki smo ga po daljši rabi deležni uporabniki lanskega modela S8+, shrambe pa je 64 GB ali več. To je vsekakor dovolj.

Programske novosti

Od programskih novosti seveda najbolj izstopa možnost izdelave t. i. »AR emojev« ali animiranih smeškov. Uganili ste, ker jih ima Apple (na iPhone X), jih morajo imeti vsi, zdaj tudi Samsung. Žal je očitno, da so se tega zavedli precej pozno, in končni izdelek je videti nedodelan, okoren in površen. Za začetek, Apple za sledenje obrazu (ko se ob izdelavi smeška spakujemo) uporablja posebno tipalo, Samsung poskuša to urediti z običajno kamero, kar mu ne gre najbolje (četudi se pohvalijo, da sledijo 100 referenčnim pikam obraza). Za konec pa še risana grafika smeškov (četudi so med njimi tudi Disneyjevi liki) ni videti, kako bi rekli, resno …

Apple je sistem sledenja obrazu uporabil tudi za odklepanje telefona z obrazom in četudi so nekaj podobnega (veliko manj uspešno) že pred leti počeli že androidni telefoni, se tega znova loteva tudi Samsung. Novi način odklepa kombinira v lanskem modelu predstavljeni odklep s pomočjo branja šarenice in branja obraza, katerega uporabi, pa je odvisno od svetlobnih razmer. Kakorkoli že, sistem je počasen, a ne popolnoma zanesljiv. Če potrebujete varen zaklep telefona, uporabite prstne odtise.

Fotoaparat

Med delno programske novosti lahko štejemo tudi novosti s področja fotoaparata. Kot rečeno, ta premore mehansko zaslonko, česar telefoni doslej niso imeli. Toda na izbiro sta le dve vrednosti, odprta zaslonka f1.5 in bolj zaprta f2.4, med katerima avtomatski način preklaplja samodejno, v načinu Pro pa ju lahko preklapljamo ročno. Teoretično naj bi bolj zaprta zaslonka omogočala ostrejše posnetke, a je v tako majhni napravici, kot je fotoaparat v telefonu, to v resnici neopazno. Dve zaslonki se tako v resnici skrčita na Samsungovo samohvalo (»imamo nekaj novega«), saj ju sistem pač uporablja le kot še en parameter, ki se spreminja v odvisnosti od svetlobnih razmer (poleg časa in občutljivosti).

Merjenje pritiska, resno?

V trgovini Play najdemo kar nekaj aplikacij, ki se trudijo izmeriti srčni utrip tako, da poskušajo s kamero zajeti spremembe v barvi prsta, ki ga tiščimo na objektiv (mimogrede, ena prvih takih aplikacij je bila že pred leti slovenske gore list). Samsungove Galaksije imajo že od serije pet naprej v ta namen na zadnji strani posebno tipalo, ki delo opravi bolje, čeprav še vedno zelo podobno. Zadnje čase nekako »meri« tudi krvno zasičenost s kisikom (enako, z oceno svetlosti krvi), pri modelu S9 so oboje združili še v »merjenje stopnje stresa«, kakorkoli si že to predstavljamo.

In še več – tipalo (beri, LEDica, ki presvetli prst) je zdaj močnejše, tako da algoritmi, ki jih premore aplikacija sanfranciške univerze (UCSF) My BP Lab poskušajo »izmeriti« celo – krvni pritisk! Resnici na ljubo naj bi si pritisk najprej izmerili s pravim merilcem in aplikacijo tako umerili, nato pa naj bi aplikacija vnaprej sporočala le odstotkovne razlike. Kakorkoli, aplikacija je na voljo le ameriškim uporabnikom, mi smo se malce potrudili, da je bila na voljo tudi nam, a nam je ni uspelo spraviti k življenju. Predvidevamo, da je bila kriva predebela koža na prstih testnega osebka, ki je tipalo ni uspelo dovolj presvetliti.

Kljub temu se moramo zavedati, da so vse te »meritve«, ki jih naredi nekakšna »lučka«, zelo približne in namenjene le zabavi. In oglaševanju novega izdelka.

Podobno velja za dva objektiva pri modelu Plus, ki omogočata izdelavo »umetniških« portretnih fotografij, beri fotografij z bolj ali manj zameglenim ozadjem. Končni izdelek resda ni slab (če se vam bo ljubilo ukvarjati z njim), a sta iPhone X Google Pixel 2 tu uspešnejša (četudi ima slednji le en objektiv).

Bolj zabavna je možnost ultra hitrih video posnetkov. V tem načinu je mogoče posneti video ločljivosti 720p s hitrostjo kar 960 slik na sekundo (ali 1080p s 240 slikami na sekundo), a za res lepe posnetke potrebujemo tudi zelo dobre svetlobne razmere, drugače bo rezultat zelo zrnat (in še namig – ne poskušajte tega pod neonsko osvetljavo). V praksi sistem deluje tako, da med snemanjem videa čaka na »nekaj hitrega« v kadru, nato sproži hitro snemanje, končni rezultat pa je nadvse upočasnjen posnetek. Dolžina takega upočasnjenega dela je le 0,2 sekunde, to pa je v končnem video posnetku še vedno videti kot 6 sekund. Zabavna igrača za nekajkratno rabo, če niste resen ljubitelj videofotografije. Nekajkrat boste posneli otresanja zasneženih smrek, morda skok ali dva v bazen, pok balona, napolnjenega z vodo, in … to bo najverjetneje to. Podobno kot smo se pred desetimi leti pri Monitorju poigrali s fotoaparatom Casio Exilim F1, ki je zmogel 1200 slik na sekundo, a le v res šibki ločljivosti 336 × 96 pik.

Česa smo že vajeni, pa ne bi smeli biti

Ko smo že pri programskih zadevah, ne bo napak opozoriti še na klasične opombe, ki jih pod (tudi) Samsungove telefone zapisujemo že dolga leta.

Telefon ima še vedno nameščeno kopico svojih »S-aplikacij«, ki podvojujejo tiste, ki so tam že od Googla. Imamo dve aplikaciji za elektronsko pošto, dva brskalnika, dve galeriji, dva »oblaka«, dve trgovini z aplikacijami. Ali je to res nujno?

In ali je res nujno imeti ločeno tipko za anemični Samsungov pomočnik Bixby? Resda lahko tipko po novem izklopimo, ne moremo pa ji pripisati kake druge funkcije, denimo proženja fotoaparata. Vsaj ne brez dodatnih aplikacij.

Da ne govorimo o tem, da so tipala, ki jih premore telefon (srčni utrip, meritve kisika v krvi) na voljo le v Samsungovi aplikaciji S-Health, ki ne sodi ravno med boljše, sploh pa ne med bolj razširjene med amaterskimi športniki.

In – spomniti se moramo tudi na to, da pri Samsungu na nadgradnje operacijskega sistema ponavadi čakamo več kot pol leta – model S8 je Android 8 dobil ravnokar, prav tako Samsungu še vedno ni uspelo popraviti manjšega upočasnjevanja in »cukanja«, ki se sčasoma pojavi. Vstop v aplikacijo za fotografiranje, denimo, je morda zdaj res trenuten, po nekaj mesecih rabe pa lahko traja tudi nekaj sekund. Vsaj take so naše izkušnje z lanskim modelom S8+.

Kaj ostane

Če vse zaokrožimo, lahko zapišemo, da je par S9/S9+ zagotovo eden najboljših telefonskih parov ta hip. Vrhunsko odstopa le v kakovosti zaslona, v vsem drugem pa je nekje v rangu tistega, kar ponuja konkurenca, kar je dobro. Z nakupom dobimo zelo lep telefon, ki je hkrati tudi hiter, ponuja dovolj veliko baterijo, ki se hitro polni, tudi brezžično. Programske igračke (animirani emoji, hitro snemanje videa) bodo morda za koga zabavne (prvih nekaj minut), podvojene aplikacije lahko ignoriramo, to, kar ostane, pa je lepo zaokrožena strojna oprema, ki si jo programsko (denimo z zaganjalniki) tako ali tako lahko po svoje spremenimo in opremimo.

Če imate lanski S8, nadgradnja ni smiselna, uporabniki starejšega modela S7 pa bodo nad novostmi navdušeni. Seveda le, če bodo pripravljeni po dveh letih spet odšteti teh »skoraj 1000 evrov«, kolikor dandanes stanejo vrhunski telefoni.

Samsung Galaxy S9/S9+

Cena: 840 in 940 EUR (s 64 GB shrambe).

Kje: www.samsung.si

Tehnični podatki: 5,8-/6,2-palčni zaslon AMOLED (1440 x 2960 pik), osemjedrni procesor Exynos 9810 Octa, 4/6 GB pomnilnika, 64 GB shrambe (na voljo tudi 128 in 256), 8 in 12 MP fotoaparat (model S9+ ima dva objektiva), brezžično polnjenje, vodoodpornost.

Za: Odličen zaslon, hitro delovanje, dovolj zmogljiva baterija, brezžično polnjenje, vodoodpornost, dober fotoaparat, še vedno ima vtičnico za slušalke.

Proti: Površno narejeni animirani smeški, še vedno nameščeni dvojniki aplikacij, občutljivost telefona (ukrivljenost in steklo), cena.