LinkedIn ni stran za zmenke

Tak namig dobimo, če v Google vpišemo besedo »LinkedIn« (»LinkedIn is not a dating site«). S tem dejstvom se bomo kar vsi strinjali, ne glede na to, kakšne izkušnje imamo z rabo tega omrežja. Nekateri so si nekoč v njegovi razmeroma dolgočasni zgodovini ustvarili profil in ga še danes skrbno negujejo ter spletišče vsak dan uporabljajo, drugi so si ga ustvarili in spletišče le redkokdaj obiščejo, tretji pa sploh ne vidijo smisla v tem, da bi na LinkedIn dverih kaj imeli.

Nič ne bomo zgrešili, če rečemo, da je internet doživel pravi razmah šele s komercializacijo, ki je sledila skorajda samo akademski rabi takrat še razmeroma majhnega, čeprav svetovnega omrežja. Gonilo medmrežja je torej od nekdaj bil »biznis«. In zanka je povratna: gonilo biznisa so tudi tehnološke inovacije, ki so sledile od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja.

In ena izmed teh, ki ima v svetu intnerneta že dolgo brado, je tudi družabno omrežje LinkedIn. O dolgi bradi lahko govorimo zato, ker je bilo ustanovljeno že v času, ko je Zuckerberg ravno postal bruc na Harvardu, torej leta 2002. Slabo leto zatem, maja 2003, pa je luč sveta ugledal tudi že LinkedIn (Facebook v letu 2004).

Če povprašate prijatelje iz sveta poslovne informatike, boste hitro ugotovili, da je LinkedIn lahko le dvoje: ali ga ljubijo ali pa v njem ne vidijo smisla. Zato ponovimo misel iz naslova: LinkedIn ni stran za zmenke. Je pa neznansko veliko družabno omrežje, namenjeno poslovni in strokovni rabi, ki ima že več kot 476 milijonov uporabnikov in 40 % teh uporablja LinkedIn vsak dan.

Zgodovina družbe je na moč stereotipna in značilna za velike uspešnice iz sveta tehnologij ali današnjih zagonskih podjetij: skromni začetki, obdobje eksplozivne rasti, vmes nekaj zelo dobrih poslovnih odločitev glede nakupov podjetij, katerih tehnologije so pridno integrirali v svoje storitve. Med podjetji, ki so jih kupovali, si zagotovo zaslužijo omembo vsaj SlideShare, Pulse (storitev so pred dobrim letom, žal, ugasnili) ter Lynda.com, znano izobraževalno stičišče z odličnimi lastnimi izobraževalnimi vsebinami, predvsem s področja informacijskih tehnologij. Zlasti nakup Lynde je pokazal, kako globoko v denarnico lahko poseže LinkedIn, saj je zanjo odštel kar 1,5 milijarde dolarjev.

A pred malce več kot letom dni je najgloblje v zgodovini segel v žep Microsoft in pokazal, da mu je poslovni svet prioriteta. Delničarjem LinkedIna je namreč ponudil več kot 26 milijard. Posel je bil dokončan decembra leta 2016 in odtlej je LinkedIn Microsoftova last. Prihodnost pa bo pokazala, kako in koliko bo Microsoft nakup integriral v svoje storitve.

Komu je namenjen?

Že ob primerjavi s Facebookom najprej opazimo, da gre za izrazito poslovno usmerjeno družabno omrežje. Zato ni presenetljivo, da se je v njem razvila tudi svojevrstna kultura, v kateri je objavljanje norčavih, vsakdanjih in drugih za Facebook značilnih objav v omrežju LinkedIn nezaželeno. Marsikatera objava je tako že doživela gromovit odziv, češ naj taki uporabniki svoje zasebne stvari raje preselijo kam drugam in naj ne smetijo po tem urejenem in resnobnem omrežju.

Zmotno je prepričanje, da je LinkedIn nekakšno parkirišče za življenjepise, kjer si lahko vsakdo ogleda, kje je kdo delal, kaj je delal in kdo ga je pohvalil. Resnica je daleč od tega, čeprav je še vedno res, da je profil uporabnika ena izmed najpomembnejših stvari na teh dverih, ini ji moramo posvečati precej pozornosti, sploh če želimo, da nas kdo najde, da morda dobimo novo poslovno priložnost ali novo službo.

Tako kot za vsako resno poslovno mreženje tudi za mreženje v LinekdInu potrebujemo čas in energijo. Vzpostaviti si moramo namreč družabno omrežje, za to imamo na voljo kar nekaj orodij. Najpreprostejši način je povezava stikov, ki jih že imamo, denimo, v Gmailu ali kakšni drugi poštni storitvi. Na podlagi teh naslovov bo spletišče poiskalo uporabnike, ki že imajo svoj profil – nič novega torej, česar ne bi poznali že iz drugih podobnih družabnih omrežij.

Kakšen je dober profil v LinkedInu?

Predvsem mora biti zanimiv, da se kar najbolj razlikuje od suhoparnih življenjepisov, ki jih prilagamo prošnjam za novo službo. Največja napaka je, da profil ukalupimo po predlogi sterilnih europass določil, saj smo se s tem odpovedali prav vsaki ustvarjalnosti, ki pritiče družabnim omrežjem. Profil mora torej zrcaliti posameznikov osebnost, njegov glas, pristop k reševanju problemov. Največ tega lahko posameznih napiše v samem povzetku (summary). Zamisel o tem, kaj napisati in kako, naberite pri globalno najuspešnejših posameznikih iz vaše branže. To seveda ne pomeni, da boste enostavno prekopirali profil Garyja Vaynerchuka ali katerega drugega zvezdnika.

V opisih preteklih delovnih mest nanizajte čim več izkušenj in uporabite primerne ključne besede, ki povečujejo možnost, da boste najdeni, obenem pa pazite, da ne bo videti, kot da je opis pisala umetna inteligenca.

Profilne fotografije so najbolj učinkovite, če so umirjene, portretne. Najboljši so poslovni portreti, otroci, žene, soprogi in domače živali pa ne spadajo v profilno fotografijo. Morda je torej čas, da obiščete profesionalnega fotografa, ki bo znal v portretu združiti vašo osebnost in vaš poklic.

Za marsikoga je, tako kot v Facebooku, časovnica tista stran, na kateri bodo preživeli največ časa, saj predstavlja stik z realnostjo in novicami iz sveta stroke in iz sveta svojih morebitnih strank.

Ni neumnih vprašanj

Ste eden tistih, ki bi na strokovnih srečanjih vedno radi kaj vprašali, pa si ne upate, zato nagovarjate znanca, naj on vpraša. Bojite se, da boste zastavili neumno vprašanje in bi zato lahko kdo malce pomilovalno pogledal v smer vašega stola? No, strokovna srečanja niso za vas. Boljša rešitev je včlanitev v eno izmed številnih skupin. V njih lahko brez strahu sodelujete. Nekatere od teh skupin so zelo dejavne, druge manj, tretje so povsem mrtve.

Ker smo revija s področja tehnologij IKT, naj omenimo, da bomo za prav vsakega izdelovalca s področja strojne ali programske opreme dobili vsaj eno, če ne več skupin, v katerih lahko najdemo koristne informacije, napotke in predvsem izkušnje drugih uporabnikov in strokovnjakov.

Mi LinkedIn lahko pomaga do nove službe?

Seveda. Marsikdo lahko iz lastne izkušnje potrdi, da lahko vsaj nekaj dejavnosti v skupinah ter objavljanje relevantnih člankov in napotkov vzbudi zanimanje tistih, ki jim podjetja plačujejo ne prav poceni mesečne naročnine (91 evrov), zato da lahko lovijo talente in druge perspektivne kadre za svoje delodajalce. Nič nenavadnega torej ni, da iz domovine ali tujine prileti v interni poštni predal kakšen resnejši predlog za sodelovanje. Z avtorjem tega članka je tako že leta 2011 stopil v stik predstavnik Amazon Web Services in ga novačil za delo v podatkovnem centru v Dublinu.

Ko se uporabnikovo družabno omrežje razširi, se širi tudi vplivni krog, ki ga dosežejo posameznikove objave. Nobena redkost torej ni, da se doseg meri v milijonih uporabnikov, med katerimi bo lahko tudi precej takih, ki si bodo prebrali, kaj razmišljamo in o čem pišemo.

Naj zapišemo zvijačo, s katero si uporabnik poveča vidnost v svojem omrežju (do tretje stopnje). Vsak uporabnik bolj ali manj vidi, kdo si je ogledoval njegov profil – brezplačni uporabniki le zadnje štiri, drugi več. S tem, ko si ogledujemo profile morebitnih strank ali delodajalcev, puščamo za seboj digitalno sled, ki v večini zbudi vsaj zanimanje in vračilo ogleda. Prav zato je tudi pomembno, da je profil uporabnika vsaj približno zanimiv in ne našteva zgolj suhoparnih podatkov o preteklih zaposlitvah.

Manj znani kotički spletišča

SlideShare. LinkedIn je to storitev za deljenje predstavitev kupil leta 2012 in že kmalu so jo integrirali v samo družabno omrežje. Na kratko bi lahko zapisali, da gre za storitev, ki uporabnikom dovoljuje, da vanjo prenašajo svoje predstavitve v obliki PowerPoing, PDF, Kaynote ali OpenDocument in jih delijo z drugimi, podobno kot to delajo z videi uporabniki Youtuba. Čeprav je bilo prvotno zamišljeno, da si predstavitve delijo predvsem sodelavci v skupinah znotraj podjetij, je deljenje preraslo te okvire in danes je večina naloženih predstavitev javno dostopna vsemu svetu. Čeprav je ta del LinkedInovih storitev precej manj obiskan, je SlideShare še vedno zmogljivo orodje, uporabno tudi za kak marketinški podvig, saj lahko z njim brezplačno izpostavimo vsebine, ki bi naše morebitne stranke zanimale. Prav ta javna dostopnost je glavni magnet, ki marsikoga pripelje na SlideShare, saj je prek zanimivih »slajdov« moč priti v stik tudi z drugimi uporabniki LinkedIna ter z novimi vsebinami in se tako obenem še dodatno izobraževati na področjih, ki nas zanimajo.

Lynda. V zadnjem času matična družba LinkedIn pospešeno združuje SlideShare in svoje izobraževalne strani v skupno blagovno znamko LinkedIn Learning. Lynda.com je trenutno še ločena storitev, ki pa se bo najverjetneje v bližnji prihodnosti združila z drugimi. Lynda.com je marsikomu znana po svojih kakovostnih izobraževalnih vsebinah z najrazličnejših področij. Vedno so bili posebej cenjeni tečaji s področja večpredstavnosti in uporabe Adobejevih programov. Tako danes v njihovi knjižnici dobimo zelo veliko izobraževalnih vsebin s področja 3D in animacije, avdia in videa, poslovanja, dizajna, programiranja, marketinga, fotografije in vseh mogočih drugih področij. Bi se radi učili teorije glasbe od profesionalcev ali pa pisanja besedil za popevke? Tudi za to so na voljo tečaji na Lyndi. Osnovni plačljivi paket stane 15 evrov na mesec, v njem pa nam je na voljo cela paleta izobraževanj, ki trenutno obsega več kot 6000 tečajev. Nemara še najbolj zanimivo pa je to, da je prvi mesec brezplačen in so nam v tem preskusnem obdobju prav tako na voljo prav vse vsebine.

LinkedIn oglasi. Eden izmed načinov, kako LinkedIn monetizira obisk, so nedvomno oglasi. Po pričevanju nekaterih slovenskih podjetnikov, je oglaševanje v LinkedInu lahko zelo učinkovito, sploh če merimo na B2B segment strank, če pa imamo izdelke ali storitve, ki so zanimive tudi globalno, pa še toliko bolj.