Linux v podobi Oken

Zamisel je preprosta, naloga pa težka. Kako približati Linux uporabnikom, ki so doslej videli le Microsoftov svet? Kako zagotoviti ohranitev vložka v znanje, potrebno za uporabo računalnika (v Windows)? Kako zagotoviti združljivost, po možnosti celo s programi za Windows? Xandros Dekstop 2.0 je doslej morda najbliže temu, da pokaže pot do zastavljenih ciljev.

Temeljna zamisel avtorjev operacijskega sistema Xandros Dekstop je bila ta, da na standardnem Linuxu zgradijo uporabniški vmesnik in pomožne programe, ki bi bili videti in bi delovali domala enako kakor okolje Windows (XP). Podobnost, ponekod skoraj popolna, se kaže na vsakem koraku. Od gumba Launch (namesto Start) do znanega imenovanja ikon, imenikov, programov ter funkcij sistema. Menuji so pregledni, priročni. Podobnost pa ni enakost, zato so še drobne razlike. Nadzorna plošča nastavitev okolja je, denimo, drugačna, ponekod celo boljša, vsaj kar zadeva širino možnih nastavitev.

Namestitev je celo enostavnejša kot pri Windows.

Toda v celoti opazimo več podobnosti kakor razlik. To ugotovimo že pri sami namestitvi sistema. Ta uporablja podoben pristop, toda celotno namestitev opravimo še hitreje (v manj kot 10 minutah) in z manj klikanja ter izbiranja možnosti kakor v Microsoftovem okolju. Presenetila nas je zlasti povsem samodejna identifikacija vseh naprav v sistemu, kljub temu da smo v njem imeli nekaj dokaj posebnih stvari. Uporabniku na koncu ostane zelo malo nastavitev, ki jih mora ročno (no, prek menujev) postaviti v pravo stanje. Predvsem pa je celotna namestitev potekala brez nadležnih vnovičnih zagonov in iskanja gonilnikov. Edino, česar sistem ni pravilno naredil, je bila ločljivost zaslona, a to zelo preprosto opravimo ročno.

File Manager posnema Raziskovalca, dodaja pa možnost zapisovanja na CD in delo z datotekami ZIP.

Kljub temu da Xandros Dekstop na videz spominja na Windows, je ogrodje čisti Linux. Paket temelji na distribuciji Debian 4.0, grafični vmesnik pa je KDE 3.1.4 (z dodatki Xandrosa). Poskusna različica je imela jedro Linux 2.4.22, pri Xandrosu pa že razmišljajo o novejših različicah (tudi 2.6). Ko že govorimo o neposrednem nadomestku za Okna, se nam ni treba bati glede podpore za slovenščino. Ta je ena izmed podprtih opcij (za nastavitve, ne pa prevode napisov), vgradili so celo podporo kodni strani 1250 (MS Windows).

Klik z desno tipko miške prikaže menu, podoben kot v Windows.

Sam operacijski sistem je seveda le osnova. Da bi upravičili ceno in komercialni pristop, so v Xandrosu operacijski sistem temeljito naložili s številnimi koristnimi programi. Za začetek lahko računamo na pisarniško zbirko OpenOffice.org, medtem ko brskanje po internetu omogoča Mozilla 1.4. Tu je še Kopete, program za trenutno sporočanje na temelju KDE, ki podpira domala vse priljubljene standarde na področju, dobrodošla posebnost pa je Xandros Configuration Manager, namenski program, ki omogoča preprosto povezavo Dekstopa v internet, pa tudi v omrežje z računalniki Windows.

Slovenščina tudi za manj znane distribucije Linuxa ni več tabu.

Ena izmed pomembnih prvin je program za delo z datotekami Xandros File Manager, ki je po videzu in delovanju podoben Raziskovalcu v Oknih. Toda program zna še več, saj ima vgrajeno orodje za zapisovanje CDjev. Podobno preprosto naredimo tudi arhiv Zip ali Tar ter brskamo po strežnikih FTP. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je dostop do razdelkov NTFS že privzeta nastavitev (prek Sambe), kar popolnoma zabriše meje med Linuxom in Windows. Med koristnimi novostmi različice 2.0 sta še souporaba namizja med več uporabniki, kar je doslej v tej obliki podpiral le Windows XP, ter podpora preprostemu urejanju razdelkov na disku in izbor primarnega operacijskega sistema (Xandros povsem miroljubno sobiva z Windows).

Glavni menu je modeliran po vzoru Windows XP. Nastavitev okolja poenostavijo različni čarovniki.

Xandros prodaja paket Desktop 2.0 v treh različicah. Po našem mnenju je najbolj zanimiva srednja, z oznako Deluxe, ki zajema v ceni 80 dolarjev tudi paket CodeWeavers CrossOver Office 2.1. Ta omogoča poganjanje Microsoftovega priljubljenega paketa Office XP v Linuxu, posnemovalnik pa podpira še nekatere druge programe, kot so Adobe Photoshop, CorelDRAW, celo Internet Explorer 6. Je pa res, da ta zmožnost ni ravno poceni, saj taka različica Xandrosa stane 80 dolarjev, dvakrat več kakor Xandros Standard 2.0. Še enkrat toliko pa je treba odšteti za različico Business Edition, ki poleg naštetega omogoča še avtentikacijo računalnika v domeno Windows NT ali celo v imenik Active Directory.

Xnadrosov uporabniški vmesnik se kameleonsko prilagodi podobi različnih operacijskih sistemov.

Kljub temu da Xandros stavi na združljivost in podobnost z okoljem Windows, je operacijski sistem večpredstavno zelo podkovan, celo bolj od Oken. V njem najdemo vse, od predvajalnika glasbe (MP3), videa (DivX), pretočnih zapisov (Real Player) do spletnih animacij (Flash). Predvajalnik DVD v osnovni različici podpira le nezaščitene filme DVD, a je mogoče z dodatno datoteko to odpraviti. Pohvaliti pa velja podporo prostorskemu zvoku, česar ne podpira prav vsak Linux. Če pa to ni dovolj, seveda lahko dodatno namestimo podporo še čemu. Xandros ima tudi že vnaprej naloženo podporo javi, ki deluje brezhibno.

Za nastavitev omrežja in povezave v internet skrbijo čarovniki.

Slaba stran takega "posnemovalnega" pristopa okolja Windows je ta, da Xandros vsekakor ni tako prilagodljiv operacijski sistem kakor, denimo, Red Hatova distribucija. Toda to povprečnega uporabnika, ki bi segel po Xandrosu najbrž zaradi domačnosti okolja, najbrž ne bo motilo. Od drugih Linuxov pa se kljub temu razlikuje po nekaterih koristnih lastnostih. Denimo po servisu Xandros Networks, ki omogoča samodejno nalaganje popravkov, gonilnikov in novih programov, ki jih izdelovalec ponuja v svojem spletnem strežniku. Podobnost z orodjem Windows Update v Microsoftovemu svetu ni naključna, Xandrosova izvedba pa je morda še celo boljša, zaradi dostopa do komercialnih in brezplačnih programov, pa tudi hitrosti posodabljanja oz. namestitve.

Control Center združuje nastavitve za celoten sistem po vzoru Nadzorne plošče v Oknih.

Kaj pogrešamo? Morda bi Xandros lahko priložil boljši odjemalec za elektronsko pošto, boljša izbira bi bila Opera ali celo Ximian Evolution. Oba sicer lahko dobimo prek Xandros Networka, a moramo za storitev plačati. Ena očitnejših pomanjkljivosti je odsotnost enostavnega sklepanja povezav VPN. Za to bomo morali temu Linuxu odpreti "pokrov motorja" in šariti po drobovju. Morda bi bilo prav, ko bi Xandros uporabniku vendarle dopustil uporabiti alternativni grafični podsistem Gnome, a ni tako.

CrossOver Office omogoča poganjanje različnih programov za Okna.

Na prvi pogled se zdi, da je kljub številnim lepim in koristnim lastnostim cena 80 dolarjev le nekoliko previsoka, oziroma preblizu ceni, ki jo zahteva Microsoft za Windows (potemtakem je bolje vzeti original). Navdušenci nad Linuxom se bodo najbrž le nasmehnili in naprej uporabljali Red Hat, SuSE ali Debian. Toda za tiste, ki jim ni do hardcore pristopa pri teh različicah, je Xandros Dekstop zanimiva alternativa. Za denarni vložek dobijo domala povsem znano okolje, domnevno višjo varnost okolja Linux, zlasti pa dostop do množice odprtokodnih (ne pa nujno brezplačnih) programov. Vsekakor pa je to distribucija, ki jo velja v prihodnje spremljati pri tekmi za prevlado na namizju.

Xandros Dekstop 2.0

Kaj: Distribucija Linuxa, ki po videzu in vedenju posnema MS Windows XP, podpira pa tudi izvajanje izbranih programov za Windows.

Izdeluje: Xandros, http://www.xandros.com.

Cena: Od 40 do 120 dolarjev (Standard, Deluxe, Business).

Za: Podobnost z okoljem Windows, združljivost z okenskimi programi, bogat nabor uporabniških programov.

Proti: Različica s podporo okenskim programom ni poceni, privzeti odjemalec za elektronsko pošto.