Lisica, ki bo požrla plazilca

Projekt Mozilla.org je ob predstavitvi različice brskalnika 1.0 pred poldrugim letom požel številne pohvale, predvsem glede namestitve. K njegovi večji prepoznavnosti v Sloveniji je pripomogla lokalizacija, Mozilla pa je postala pomembna tudi v okolju Windows, ne le v Linuxu. A kmalu po prvih pohvalah so prišle tudi prve kritike, ki so letele predvsem na počasnost delovanja programov. To je vzpodbudilo del razvijalcev k pripravi nove, hitrejše različice brskalnika pod razvojnim imenom Phoenix. Ti razvijalci so Mozillo (in Internet Explorer) označili za t. i. bloatware, kar bi lahko razložili kot s preveč funkcijami napihnjeno programsko opremo, njihovo delo pa se zdaj že približuje različici 1.0.

Mozilla Thunderbird

Firefox je zgolj brskalnik, vendar spletno orodje ne more biti popolno brez odjemalca za elektronsko pošto. Tu nastopi Thunderbird, ki nastaja z istimi nameni kakor Firefox. Gre za majhen in preprost odjemalec pošte, ki pa je dovolj zmogljiv tudi za poslovno rabo. Trenutno je v razvojni različici 0.5, a bo končna na voljo skupaj s Firefoxom 1.0.

V primerjavi z Mozilla Mail je Thunderbird hitrejši v vseh pogledih, v različici 0.5 pa omogoča cel kup novosti, tudi možnost usklajevanja imenika z ročnimi računalniki s Palm OS ter večjo stopnjo šifriranja shranjenih gesel.

Thunderbird v različici 0.5 omogoča tudi usklajevanje adresarja z ročnimi računalniki Palm OS.

Phoenix je zaradi pravnih razlogov moral že dvakrat spremeniti ime in se zdaj imenuje Mozilla Firefox. Različica 0.8 je aktualna in doslej tudi najboljša različica brskalnika iz Mozillinega projekta, saj po zmogljivostih in hitrosti delovanja daleč prekaša Mozillo (razvojno ime SeaMonkey) pa tudi Internet Explorer. SeaMonkey je paket programov, ki poleg brskalnika obsega tudi odjemalca elektronske pošte in IRC, medtem ko je Firefox samo in zgolj brskalnik. Prav tako kakor SeaMonkey temelji na jedru Gecko, ki bo še naprej osnova za vse Mozilline izdelke.

Kot prvo je Mozilla Firefox predvsem hiter brskalnik. Opazen je znatno hitrejši zagon programa, ki se mu, za razliko od Mozille, ni treba nalagati že ob zagonu sistema, hitrejše pa je tudi preklapljanje med brskalnikom in drugimi programi ter nalaganje strani. Razvijalci so seveda obdržali številne dobre lastnosti klasične Mozille, predvsem zavihke za odpiranje več strani in blokiranje nadležnih reklamnih oken, ki pa spoznajo zahtevana nova okna (recimo pri prijavi na nekatere strani ali prenosu datotek). Bistvenih sprememb glede na prejšnjo različico je bil deležen upravljalnik prenosov, ki mu lahko zdaj nastavimo, da določene tipe datotek samodejno shranjuje v določene mape, ves program pa je na sploh bolj uporaben in manj nadležen kakor podobne rešitve pri drugih brskalnikih.

Načrtovani razvoj Mozille

Paket programov Mozilla (znan tudi kot SeaMonkey) je trenutno dosegel različico 1.6, naslednja "stabilna" različica pa bo poletna 1.8. "Stabilna" v tem primeru pomeni, da bo vsebovala večje novosti in da bo dovolj preizkušena za rabo v podjetjih, kjer je trenutno priporočana različica 1.4.

Čeprav se Mozillini razvijalci vse bolj osredotočajo na razvoj Firefoxa in Thunderbirda, razvoja SeaMonkeyja ne nameravajo opustiti, predvsem zaradi velikega števila uporabnikov, med katerimi so tudi številna podjetja. Kljub temu bosta Firefox in Thunderbird paradna konja (oziroma lisica in ptič) Mozille, glede na trenutne načrte, pa naj bi programa bila na voljo tudi v paketu.

Zelo pohvalna je tudi združljivost za nazaj, saj s Firefoxom deluje večina razširitev za Mozillo, teh pa je krepko čez sto. Med drugim najdemo tudi razširitve, ki blokirajo nadležne reklame v Flashu, dodajo brskalniku koledar, igre, odjemalec za IRC, izboljšano navigacijo... V orodni vrstici Firefoxa najdemo tudi iskalno polje, ki samodejno išče po Googlu, z razširitvijo pa je mogoče dodati tudi izbiro iskanja s številnimi iskalniki, pri čemer razširitveni program poslovenjenemu Firefoxu samodejno doda tudi slovenske iskalnike.

Slovenska različica Firefoxa dobi z dodatkom za iskalnik tudi povezave v slovenske iskalnike.

Tako kot sama Mozilla je tudi Firefox poslovenjen, pravzaprav gre že za drugo razvojno različico tega brskalnika, ki je na voljo v slovenščini, saj smo pred nekaj meseci imeli poslovenjen brskalnik še pod prejšnjim imenom, Firebird 0.6.

Podobno kakor številni odprtokodni projekti je tudi Firefox na voljo za večino operacijskih sistemov, poleg Linuxa in Windows deluje tudi na Mac OS X, Sunovih Java Desktop Server ter Solaris in IBM OS/2.

Čeprav Firefox še zmeraj razvijajo in različice 1.0 še ni pričakovati pred poletjem, lahko kljub vsemu sklenemo, da gre za več kot soliden brskalnik. Med preizkušanjem nismo naleteli na nobeno težavo s stabilnostjo, prav tako ne z odpiranjem spletnih strani. Na nekaj težav smo sicer naleteli pri prikazu šumnikov na nekaterih straneh, a so ročne nastavitve na pravo kodno tabelo delovale (to pa pri Internet Explorerju ni zmerom izvedljivo), še več pa pri upravljanju s certifikati, ki pa so pozneje nenadoma začeli delovati. Vsekakor lahko ugotovimo podobno kakor sami razvijalci - Mozilla Firefox je v različici 0.8 povsem stabilen brskalnik, primeren za vsakdanjo rabo kot edini brskalnik, ni pa kot tak še ravno primeren za namestitev na ravni celotnega podjetja. A to se bo poleti spremenilo.

Mozilla Firefox

Kaj: Spletni brskalnik.

Izdeluje: The Mozilla Foundation, www.mozilla.org.

Sloveni: Lugos, http://mozilla.lugos.si

Cena: Brezplačno.

Za: Hiter, delujoč brskalnik. Razširitve.

Proti: Občasne manjše težave z delovanjem.