Logistična bitka s kadri in stroški
Pričakovano ali ne, v panogi logistike in transporta najbolj primanjkuje prav skladiščnikov in voznikov tovornjakov. Jih lahko zamenja tehnologija? Delno, vsekakor.
Poslanstvo transporta in logistike je premikanje blaga med posameznimi lokacijami na karseda učinkovit način. A kljub vsej sodobni tehnologiji, vključno z umetno inteligenco, se stroški transporta in logistike višajo. Zdi se, da jih niti tehnološki napredek (ta hip) ne more zajeziti. Z največjimi pritiski ta hip se bržkone soočajo ponudniki storitev transporta blaga. Prevoznikom počasi postaja jasno, da bodo imeli opravka z vedno višjimi stroški dela in poslovanja. Pa ne le zgolj zaradi inflacije, h kateri znatno prispeva tudi rast cen goriva in energentov nasploh.
Evropske prevoznike ta hip najbolj skrbi znatno zvišanje cestnin za tovorni promet v Nemčiji. Ta s 1. julijem letos uvaja še cestnino za vozila nad tremi tonami in pol največje tehnično dovoljene mase (doslej se je cestnina plačevala za tovorna vozila pri mejniku 7,5 tone). Ker imajo podobne načrte za zvišanje cestnin tovornega prometa tudi v drugih evropskih državah, bodo cene prevoza težkih tovornih vozil vsekakor presegle raven iz zadnjih let. Analitiki pričakujejo, da se bodo cene prevoza blaga povečale do 12 odstotkov, obenem pa tudi menijo, da vseh višjih stroškov ne bo mogoče prenesti na končne potrošnike. Del jih bodo tako morali nositi ponudniki prevoznih storitev ter industrija in trgovina. To bo vodilo do še »pestrejših« dogovarjanj o stroških za t. i. prazne kilometre in o tem, kdo je zanje odgovoren. Prazna prikolica tovornjaka bo namreč draga kot še nikoli doslej.
Po napovedih analitikov se bo letos delež tovornih vozil z manjšimi emisijami bore malo povečal.
A to ni edina težava. Prevozna podjetja bodo lahko poleg cestnine na stranke prenesla le del dodatnih/povišanih stroškov za obratovanje nepremičnin, vozil in že tako višjih stroškov človeških virov itd. Prevozniki in špediterji bodo morali te stroške plačati sami. Zaradi trenutnih gospodarskih razmer bo težko povečati izkoriščenost zmogljivosti, da bi si povrnili te stroške in nekako ohranili že tako nizke marže. Pomanjkanje voznikov tovornih vozil in visoki stroški dela so nova realnost, ki se počasi, a vztrajno seli tudi v skladiščna okolja, kjer je prav tako vse težje najti osebje za slabo plačana dela.
Brez denarja ni naložb
Ko so špediterji in logisti v krču, je razumljivo, da so najprej na udaru naložbe. Čeprav bi evropska avtomobilska industrija in politika radi videli hitrejši prehod na elektrifikacijo transporta, podjetja, ki imajo opravka s prevozi blaga, ne sledijo njihovim željam. Po napovedih analitikov se bo letos delež tovornih vozil z manjšimi emisijami bore malo povečal, saj po eni strani na trgu ni na voljo skoraj nobenih za transportna podjetja primernih vozil, po drugi strani pa je med prevozniki veliko dvoma o tem, katera tehnologija bo v prihodnosti »tista prava« za njihovo dejavnost.
In tako bodo podjetja v panogi logistike in transporta letos večinoma ohranila obstoječi vozni park in ga ne bodo bistveno posodabljala, zadržane naložbe v nove pogonske tehnologije pa morebiti celo porabila za optimizacijo poslovanja na drugih področjih. Ne le da veliko podjetij dvomi o praktični elektrifikaciji tovornega prometa, tudi spomin na izkušnje z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), ki se je skoraj čez noč podražil čez prag rentabilnosti poslovanja, je še vedno preveč svež. K sreči ima tokrat politika na svoji strani ljudstvo. Prevozna podjetja se vse pogosteje srečujejo s strankami, ki želijo, da prevoz blaga opravijo vozila z majhnimi emisijami, da bi se tako znižali stroški cestnin in zmanjšal ogljični odtis. Ta pričakovanja se bodo v prihodnje še okrepila, posebej ko bodo večja in srednje velika podjetja v Evropi prisiljena v izračun in objavo ogljičnega odtisa za svoje izdelke.
Več stečajev in več priložnosti
Da so pred panogo logistike in transporta težki časi, priča tudi povečano število stečajev podjetij. Tega za zdaj gospodarstvo še ne občuti, saj so v splošnem zmogljivosti prevoza tovora ostale enake, čeprav se je število ponudnikov storitev prevoza blaga zmanjšalo. Podjetja, ki so postala insolventna ali prenehala poslovati, je načelno prevzela konkurenca. Konsolidacija se bo tudi letos in v prihodnjih letih še nadaljevala, novih akterjev na tem trgu ni pričakovati. Sploh v luči dejstva, da se vozniki tovornjakov raje zaposlijo v podjetju, kot da bi postali samozaposleni. Splošni pogoji in prihodnje možnosti za ustanovitev podjetja so v njihovih očeh preprosto preslabi.
Nekaj upanja prevoznikom daje vsaj povečano število razpisov podjetij. Ta so v preteklih letih zaradi bojazni, da bi dobila bistveno slabše pogoje kot prej (ali morda sploh nobene ponudbe), ohranila svoja pogodbena razmerja, niso pa sklepala novih. A ker se pogodbe prej ali slej iztečejo (in nekaterih ni mogoče podaljšati), se število objav javnih razpisov povečuje. Stranke upajo, da bo konkurenca vodila do sprejemljivih cen transporta blaga, čeprav se zavedajo, da bodo te glede na vse zapisano višje kot v preteklosti. Poleg tega si mnogi prevozniki v času krize prizadevajo dobiti vsako pogodbo, ki jo lahko, in tako ustvarjajo dodaten pritisk na cene.
Prevozniki, ki so v preteklih letih velikega povpraševanja (beri: času pandemije koronavirusa) vse pogosteje sklepali dolgoročne pogodbe, se bodo morali ponovno bolj zanašati na priložnostne posle. Tehnološko gledano je torej letos leto priložnosti za najrazličnejše spletne borze in platforme za prevoz tovora. Cenovno gledano je pričakovati, da bodo cene za enostavnejše prevoze FTL (angl. full truck load) ostale ostro konkurenčne, medtem ko bodo prevozi LTL (angl. less than load) verjetno nekoliko bolj donosni za špediterje, ki bodo uporabljali sodobne rešitve in programsko opremo.
Kaj lahko (sploh) reši tehnologija?
Danes je po zaslugi tehnologije na splošno vendarle nekoliko lažje najti osebje za delo v skladišču. Rešitve glasovnega upravljanja so omogočile, da v skladišču delajo tudi ljudje, ki ne govorijo jezika države, v kateri se nahajajo. S sistemom, ki skrbi za upravljanje skladiščnega poslovanja, se namreč lahko pogovarjajo v svojem maternem jeziku in v njem prejemajo tudi naloge ter ukaze, kaj naj storijo. To ni očitno le na primeru Nemčije, temveč tudi Slovenije. V slovenskih skladiščih dela vedno manj Slovencev, saj gre za (naj)slabše plačana delovna mesta, ki jih opravljajo predvsem ljudje iz zelo revnih držav.
Tehnološko gledano je torej letos leto priložnosti za najrazličnejše spletne borze in platforme za prevoz tovora.
Srednjeročno se zdi, da bo tehnologija rešila tudi težavo pomanjkanja voznikov tovornjakov. Morebiti jo bo zelo hitro znatno omilila. Glede na to, kako dobro znajo »avtopiloti« voziti avtomobile po avtocestah, torej dobro označenih in urejenih cestah, gre pričakovati, da bomo mogoče še pred koncem desetletja dočakali prve samovozeče tovornjake na evropskih avtocestah. Poudarek je na avtocestah. Torej bodo večstokilometrske razdalje, ki so zdaj utrujale voznike, premagovali algoritmi, hranjeni s podatki kamer in senzorjev. Vozniki iz mesa in krvi pa bodo poskrbeli »le« še za lokalni del transportne poti, lokalno dostavo, če želite. Volk sit in koza cela? Vsekakor, dokler ne bodo apetiti zrasli do te mere, da bi želeli imeti samovozeče tovornjake in kombije tudi v lokalnem okolju.
Če gre verjeti napovedim ekonomskih strokovnjakov, je pred vrati nova recesija. V primeru upada gospodarske dejavnosti bo tudi potreba po prevozu blaga manjša in količina posameznih pošiljk manjša, kar pomeni, da se bo zmanjšalo povpraševanje po prostoru v tovornih vozilih. Transportna podjetja, ki se bodo s tem izzivom lahko učinkovito spopadla, bodo tista, ki bodo delovala učinkovito in prožno. Povedano drugače, prevzela bodo vsak tovor, ki ga bodo lahko dobila. Seveda bodo morala za kaj takega implementirati sodobno programsko opremo, ki jim bo med drugim povedala tudi, kako tovor naložiti na prikolico, in izračunala optimalno ruto dostave naloženega blaga.
Vloga IT v transportu in logistiki je v luči vse bolj povezanih in zato soodvisnih dobavnih verig vse pomembnejša. Toliko bolj na področju kibernetske varnosti teh okolij in sistemov. Groženj, ki jih za sisteme IT predstavljajo hekerji, je iz leta v leto več, logisti imajo na hrbtu veliko tarčo, saj hekerji vedo, da s krajo njihovih podatkov pridobijo veliko vrednosti in tudi možnosti za plačilo odkupnine. Ker naložbe v preventivne in obrambne ukrepe v večini malih in srednje velikih podjetij še zdaleč ne dosegajo varnostnih standardov, ki bi bili primerni in potrebni, bodo številni hekerji v svojih napadih uspešni. Prizadeta podjetja, tako na strani naročnika kot izvajalca, ki se na to niso pripravila, pa bi se lahko znašla v finančnih težavah – in celo propadla. Logisti bodo torej morali vedno več sredstev nameniti tudi informacijski in kibernetski varnosti.
Tokrat smo manj pisali o skladiščih in rabi tehnologije, to pa zato, ker so sodobna skladišča že precej dobro optimizirana. Praktično bi težko našli večje skladišče, ki mu ne »poveljuje« programska oprema v obliki sistema za vodenje skladiščnega poslovanja (WMS). Ta poleg govornih rešitev na področju komisioniranja lahko vodi tudi delo in trase samodejnih vozičkov ter robotskih viličarjev.
Železnica ni (kratkoročna) rešitev
Ne le v Sloveniji, temveč kar po vsej Evropi se ljudje pritožujejo nad izjemnim porastom tovornega prometa, ki smo mu priče v zadnjih desetletjih. Pobude, da se tovorni promet spravi na železniške tire, so vse glasnejše, a hkrati tudi redko uslišane. Preusmeritev prevoza na železnico, zlasti v kombiniranem prevozu, tako ostaja na seznamu želja številnih pošiljateljev in špediterjev, vendar pa je pri dejanskem izvajanju tega cilja prišlo do zelo majhnega napredka. Obsežne omejitve poti zaradi gradbenih del, pomanjkanje osebja, nezadostne zmogljivosti terminalov in nenazadnje omejitve zaradi prikolic brez žerjava ovirajo kakršenkoli večji prehod na železniški promet. Že samo ohranitev sedanje ravni železniškega tovornega prometa bo velik dosežek za vsako državo. Spletna trgovina in drobne pošiljke pač še naprej dušijo predvsem cestni prevoz blaga.