Logistika na tehnoloških steroidih
Področji transporta in logistike se nenehno spreminjata in prilagajata zahtevam podjetij, razvoju tehnologije in potrebi po ohranjanju okolja. Ob visoki stopnji zanesljivosti je imperativ tudi vedno večja prilagodljivost.
Nepisano pravilo v vseh panogah je, da nanje v zadnjem desetletju močno delujejo sile digitalizacije, ki spreminjajo načine, kako organizacije razmišljajo o svojem poslovanju in tehnologiji. Ena izmed panog, ki je stalno deležna tehnoloških inovacij, je vsekakor tudi logistika. Logistična podjetja morajo biti stalno na preži za novimi rešitvami, če želijo biti konkurenčna. Ročnega dela je vse manj, tehnologije vse več. Oglejmo si, kaj vse se »dogaja« logistom.
Prilagodljivo poslovanje
Agilnost oskrbovalnih verig je zadnja leta eden osrednjih logističnih trendov, saj si podjetja prizadevajo zadovoljiti vedno večje povpraševanje po izdelkih in storitvah. Prilagodljivost logistom omogoča hitro in učinkovito odzivanje na nihanja v ponudbi in povpraševanju, obenem pa tudi zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti, zato je bistvenega pomena za ohranjanje konkurenčnosti na današnjem nenehno spreminjajočem se trgu.
Logisti morajo stalno spremljati potrebe strank in se nanje odzivati. Vsak naročnik ima rad odzivno podjetje na drugi strani, takšno, ki dane obljube tudi izpolni. Za kaj takega pa morajo biti dobavne verige logistov bolje pripravljene na prilagajanje storitev zahtevam strank. Logisti morajo biti sposobni sprejemati hitre odločitve na podlagi novih trendov in želja strank ter se hitro odzvati na nepredvidene motnje. V ospredje zato stopajo kakovostno upravljanje zalog, sredstev in zaposlenih. Poslovanje logističnih podjetij je že dolgo podatkovno gnano, razlike pa zdaj nastajajo na področjih zajema in obdelave podatkov – kdo pride do kakovostnejših podatkov hitreje.
Kakovostni podatki so namreč za logiste (dodaten) denar. Ena izmed odlik agilne dobavne verige je sposobnost zmanjšanja števila motenj v dobavni verigi. V ta namen mora podjetje, ki nudi logistične storitve, sprejeti proaktiven pristop k obvladovanju tveganj, vključno z uporabo rezervnih načrtov, s hitrimi spremembami dobaviteljev in z drugimi strategijami za preprečevanje nepričakovanih motenj. Podjetja morajo biti tudi dobro pripravljena na iskanje novih rešitev, ko se pojavijo motnje, da bi te čim manj vplivale na njihovo poslovanje in potrebe strank.
Avtomatizacija, pisana z veliko začetnico
Avtomatizacija se je zelo razširila tudi v logistiki in spremenila delovanje panoge. Logisti hitijo avtomatizirati vse, kar se avtomatizirati da. K temu jih malodane silijo naročniki, posebej velike spletne trgovine, ki ustvarjajo pritisk na cene in zahtevajo vedno nova zniževanja stroškov. Odprava ročnega dela ima namreč pozitiven vpliv na stroške, saj sta vhodna logistika in ročno nabiranje blaga v skladišču zamudna, nagnjena k napakam in poškodbam ljudi. Ob vpeljali avtomatiziranih viličarjev, avtonomnih vozičkov ter robotov in drugih avtomatiziranih rešitev se število napak znatno zmanjša, poveča pa se hitrost komisioniranja blaga.
Sodobna skladišča namreč delujejo z vedno manj ljudmi. Poleg tega imajo ta težave s pridobivanjem kadrov, saj gre pri skladiščnih operacijah za naloge z nizko dodano vrednostjo, torej ta delovna mesta niso dobro plačana in je zanje težko dobiti kadre. Tako tudi v slovenskih skladiščih dela vedno manj Slovencev, prevladuje delovna sila iz ekonomsko šibkejših držav.
Ob povečanem obsegu dela se pri zaposlenih pojavlja tudi utrujenost, ki vodi v napake. Ročno dvigovanje in premikanje težkih bremen sta lahko velika nevarnost in glavobol za številne vodje operacij v logistiki. Da bi zmanjšala to tveganje in izboljšala učinkovitost, so podjetja začela vlagati v polavtomatizirane postopke za dvigovanje, ki operaterjem omogočajo natančno in hitro premikanje predmetov različnih velikosti in teže, hkrati pa močno zmanjšujejo tveganje poškodb. Zadnji »krik skladiščne mode« so tako zanimivi eksoskeleti, ki zaposlenim pomagajo upravljati težja bremena.
Tu je še druga tehnologija, ki lahko zagotovi vidljivost in sledenje blaga v realnem času, izboljša delovne pogoje, poveča varnost na delovnem mestu in navsezadnje pomaga zniževati stroške. Kamere in računalniški vid so primeri tovrstnih tehnologij, ki so del avtomatiziranih procesov, toda čeprav je lahko avtomatizacija izjemno koristna, ni vedno najboljša pot in popolnoma avtomatizirana skladišča so lahko za nekatera podjetja predraga naložba.
Praktična vrednost podatkov
Logistična podjetja v svoje poslovne procese še naprej uvajajo vedno več platform in sistemov – tudi zato, ker to od njih zahtevajo naročniki. Rezultata tega sta zajemanje in obdelovanje vedno več podatkov. Ti so sicer izjemno koristni pri sprejemanju poslovnih odločitev, vendar pa povečanje števila aplikacij in/ali platform pomeni tudi, da so podatki razpršeni po različnih lokacijah. Zaradi tega morajo zaposleni v skladišču »skakati« med programskimi rešitvami, da bi našli in zbrali podatke, kar je dolgotrajen in zamuden postopek.
Z integracijo skladiščnih (WMS) in vseobsežnih poslovno-informacijskih sistemov (ERP) ter rešitev za e-trgovine lahko logisti bistveno poenostavijo podatkovne tokove ter samodejno pridobivajo in obdelujejo ključne podatke z različnih lokacij. Te informacije so nato predstavljene na enem, osrednjem mestu, kar skrajša čas, ki ga zaposleni porabijo za iskanje ustreznih podatkov. Poleg tega so podatki predstavljeni v organiziranih, vizualno privlačnih in lahko razumljivih oblikah. Z racionaliziranimi podatkovnimi tokovi lahko zaposleni v skladišču ali dispečerskem centru optimizira spremljanje in upravljanje dela ter blaga, saj ima boljši vpogled v poslovne procese. Vse zbrane podatke pa lahko logistično podjetje uporabi za nadaljnjo optimizacijo upravljanja dobavne verige, napovedi, nadzor kakovosti in upravljanje dostave blaga.
Stranke zahtevajo takojšni dostop
Dejstvo je, da danes že stranke zahtevajo podatke in vidljivost v realnem času. Spletni trgovci, posebej Amazon in Aliexpress, so močno vplivali na nakupovalno vedenje in pričakovanja potrošnikov. Trgovinski partnerji in potrošniki zdaj pričakujejo stalne posodobitve stanja naročila, torej informacijo o lokaciji in dostavnih oknih. To je v veliki meri posledica Amazonovega razvpitega hitrega časa dostave (dvodnevna in istodnevna dostava). In ko stranke enkrat doživijo takšno logistično izkušnjo pri enem od ponudnikov, jo zahtevajo tudi od drugih.
Strank ne zanima, kaj vse se mora v zaledju zgoditi, da storitve delujejo tako hitro/tekoče. Za logiste pa je ključnega pomena integracija njihovega sistema WMS/ERP s platformami za vidnost dobavne verige, kar omogoča sledenje in spremljanje pošiljk naročil ter obveščanje strank s posodobitvami stanja v realnem času.
S tem, ko so stranke bolje informirane, imajo tudi logisti manj težav, saj ob obvestilu, kdaj lahko pričakujejo dostavo blaga, ustrezno načrtujejo opravke na svoji strani. Verjetnost, da bo pošiljka predana v predvidenem časovnem oknu in brez težav, je zato veliko večja kot v primeru »neobveščene dostave«.
Tehnično gledano se sistemi naročnikov in ponudnikov logističnih storitev povezujejo na ravni programabilnih vtičnikov API. Logistična podjetja se osredotočajo na izvajanje integracij, ki temeljijo na vtičnikih API, ker API izvaja obdelavo v realnem času in ne paketne obdelave. Logistična podjetja lahko tako strateško vključijo vmesnike API in skoraj hipno prejmejo podatke ter posodobitve v zvezi z naročili in s pošiljkami strank. Te posodobitve se lahko pošljejo tudi strankam in trgovinskim partnerjem. To je pomembno, ker stranke od logističnih podjetij zahtevajo pogostejše posodobitve in stike v zvezi z njihovimi naročili. Pogostejše posodobitve strankam omogočajo boljšo optimizacijo in upravljanje njihovih poslovnih procesov.
Poleg tega integracije, ki temeljijo na API, dopolnjujejo integracije EDI (elektronska izmenjava dokumentacije), ki običajno uporabljajo paketno obdelavo. Vendar pa integracije na podlagi API niso popolna zamenjava za EDI, saj zahtevajo več virov in prilagoditev za vzpostavitev in upravljanje. Podjetja se zato odločajo za dopolnitev integracij EDI z vključitvijo vtičnikov API, kjer je to najbolj smiselno. S tem se zmanjša količina napora, ki je potreben za upravljanje integracij API, hkrati pa se zagotovi, da se iz njih pridobi kar največja vrednost.
Izziv drobljenja in združevanja manjših pošiljk
Za logiste vse pošiljke seveda niso enake. Vse večja priljubljenosti elektronskega poslovanja in povpraševanja po hitrih pošiljkah od logističnih podjetij zahtevata, da pogosteje opravljajo dostave manjših pošiljk, kar pa jim viša stroške. Logistična podjetja pogosto namreč nimajo časa čakati, da bi dobila dovolj naročil za zapolnitev celotne prikolice tovornega vozila.
Predvsem ponudniki zunanjih logističnih storitev (t. i. 3PL) zato združujejo pakete različnih ponudnikov/podjetij, ki gredo vsaj na približno enako destinacijo. Metoda, ki sliši na kratico LTL (angl. Less Than Truckload), ima številne prednosti, najočitnejša so seveda nižji stroški. Strankam se zaračuna le tisti del prostora prevoznika, ki ga uporabljajo. Logistična podjetja lahko bolj popolno napolnijo svoja vozila, tako da dragocenega prostora ne puščajo neizkoriščenega. Ker LTL v celoti podpira elektronsko poslovanje, vse skupaj poteka hitro. Obenem je tudi prijazno do malih podjetij, ki navadno pošiljajo manjše količine blaga v primerjavi z večjimi tekmeci, zato pogosto ne oddajajo povpraševanj, ki bi zapolnila celotna prevozna vozila, niti kapitala, da bi plačala za napol zapolnjen tovor. LTL to rešuje tako, da mala podjetja plačajo le prostor, ki ga uporabljajo, 3PL-ponudnik pa preostali prostor napolni z naročili drugih (malih) podjetij. LTL tako močno zmanjša vpliv prevoza na okolje, saj je za dostavo izdelkov potrebnih manj prevoznikov in voženj, kar zmanjšuje emisije.
Zelena logistika
Zelena logistika je pristop, ki spodbuja podjetja, da čim bolj zmanjšajo onesnaževanje okolja in hkrati izboljšajo svojo operativno učinkovitost. Cilji zelene logistike so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, varčevanje z viri in izvajanje politik ravnanja z odpadki, ki pomagajo ohranjati okolje, hkrati pa strankam zagotavljajo zadovoljstvo. Osnovni cilji zelene logistike so zmanjšati porabo energije, proizvodnjo odpadkov in uporabo nevarnih snovi ter tako zmanjšati vplive na okolje. Optimizacija prevoznih poti je eden od bistvenih elementov zelene logistike. Za iskanje najučinkovitejših poti je potrebna uporaba visoko razvitih sistemov za upravljanje prevoza, ki analizirajo prometne vzorce, vremenske razmere ter težo in količino blaga. Ogljični odtis prevoza in porabo goriva je mogoče zmanjšati predvsem s skrajšanjem razdalje, ki jo mora blago prepotovati.
Še en pomemben način, kako lahko zelena logistika ohranja okolje, je uporaba električnih vozil in vozil na alternativna goriva. Fosilna goriva pomembno prispevajo k onesnaževanju zraka in vode, prometna industrija pa pomembno prispeva k emisijam toplogrednih plinov. Okoljski učinek prevoza se lahko bistveno zmanjša s prehodom na alternativna goriva, kot so biodizel, električna in vodikova vozila. Okoljski učinek skladiščenja in ravnanja z odpadki je mogoče zmanjšati z uporabo energetsko učinkovitih obratov, recikliranjem, s pobudami za zmanjšanje količine odpadkov in trajnostnimi tehnikami pakiranja.
Logistika je v samo enem desetletju naredila velike korake. In do konca desetletja si bo obula še večje čevlje. Avtonomna dostavna vozila in popolnoma avtomatizirana skladišča brez ljudi ne bodo več dolgo stvar znanstvene fantastike.