Lovci na tok
Spletne strani so prepredene z različnimi vsebinami, tako besedilnimi kot grafičnimi, zvočnimi in video. Slednje so postale zanimive predvsem v zadnjih letih, ko so širokopasovni dostopi dosegljivi tudi povprečnemu uporabniku spleta. Ker pa gre pogosto za vsebine, ki jih avtorji ne želijo dati vsakomur prosto na razpolago, se z različnimi pristopi onemogoča enostavno prenašanje teh vsebin na disk domačega računalnika. Najpogosteje snovalci spletnih strani v ta namen skrivajo pravi spletni naslov datotek z video (ali drugimi) vsebinami za kakšnim vmesnim naslovom, v še bolj "prebrisanih" primerih pa tudi za javansko kodo ali v kodo ActiveX. Seveda pa se zgodi, da bi si kak posnetek kljub tem zvijačam želeli imeti v domačem računalniku, pa četudi le zato, da ne bi vedno znova čakali na to, da se kak filmček naloži s spletne strani, ali pa morda zato, da bi ga zgolj pokazali kakšnemu prijatelju. O legalnosti takega "presnemavanja" so se v okvirih razpisali drugi, tu pa bomo prerešetali možnosti, da te vsebine čim uspešneje prenesemo, ne glede na to, kje jih najdemo.
Prebrisani programerji so v ta namen izumili kar lepo število programskih orodji, ki so namenjena prav prenašanju raznih manj "standardnih" vsebin, kot sta zgolj besedilo in grafika - torej predvsem prenašanju različnih oblik zvoka in videa. Ti programi se po svojih zmogljivostih in načinu delovanja kar precej razlikujejo. Pri vseh gre predvsem za bolj ali manj specializirane upravitelje prenosov prek spleta. Zato niti ne čudi, da več kot polovica programov, ki smo jih preizkusili, omogoča tudi boljši nadzor nad prenašanjem kakršnihkoli datotek, ne glede na vsebino. Tako nekateri podpirajo tudi neposredni dostop do strežnikov FTP (npr. Mass Downloader), drugi pa omogočajo tudi prenos celotnih spletnih strani na disk domačega računalnika, v Offline Explore pa je vgrajen celo pravi spletni brskalnik. Ob tem večina programov ponuja tudi možnost časovnega programiranja snemanja, tako da lahko določimo datum in uro, ko program začne zajemati vsebine z želenega naslova. Predvsem pri živih tokovih, ki jih uporabljajo v spletnih radijskih in televizijskih postajah, lahko te programe uporabljamo kot nekakšen virtualni videorekorder. Ob tem lahko večinoma hkrati prenašamo tudi več tokov, in to z največjo hitrostjo prenosa, ki jo povezava dopušča.
Katere vrste tokov znajo zajemati, je različno od programa do programa. Najbolj podprti so vsekakor zapisi iz družine Windows Media, zelo blizu pa jim je Real Media. Quick Time je vsaj med programi za PC deležen nekoliko manjše pozornosti (a ga še vedno podpira večina preizkušenih), podobno velja tudi za žive tokove MP3 (ki jih uporabljajo predvsem spletne radijske postaje), za prenos katerih se praviloma uporabljata odprtokodna tehnologija Icecast ali brezplačni Nullsoftov Shoutcast. Tehnologiji Windows Media in Real Media omogočata tudi pretakanje žive video slike prek spleta. To s pridom izkoriščajo spletne televizije (med drugim tudi naša nacionalna).
Pri zajemanju tokov skušajo programi večinoma izluščiti pravi spletni naslov nekega posnetka ali živega toka s spletnega naslova, ki ga uporabnik še lahko najde (ponavadi se v program prepiše povezava do nekega posnetka). Prav po uspešnosti tega "iskanja" se programi pravzaprav najbolj razlikujejo med seboj - eni posnetka kratko malo ne najdejo, drugi ga prenesejo po večkrat in še kaj zraven, najuspešnejšim pa tudi največje "finte" ne povzročajo večjih težav. Nekateri pa se zajemanja tokov lotijo tudi na bolj prefinjene načine - recimo tako, da analizirajo kar sam prenos prek omrežnega vmesnika (kot npr. Replay Video Suite) ali pa sliko kodirajo v video zapis v realnem času, tako da ga zajamejo iz okna predvajalnika. Tem programom ne ostane prikrito nič, kar se lahko predvaja na zaslonu računalnika, in le težko si je zamisliti, da bi lahko snovalci zaščit preprečevali tudi tovrstne pristope k shranjevanju vsebin iz spleta. A pustimo se presenetiti.
Taki in drugačni tokovi
Najpogosteje je video tok zapisan v kateri od oblik Windows Media, Real Media ali Quick Time. Windows Media je Microsoftova tehnologija, ki obsega kodirnik Windows Media Encoder, predvajalnik Windows Media Player, standard datotek ASF, ki lahko vsebujejo video ali zvok različnih zapisov, standard za zapisovanje zvoka WMA in standard za zapisovanje videa WMV, ki temelji na stiskanju MPEG-4. Real Media sestavljata kodeka Real Audio in Real Video, celotna tehnologija pa je bila zasnovana pri RealNetworks, ki je prve različice predstavil že leta 1997. Applova tehnologija Quick Time se od obeh omenjenih nekoliko razlikuje, saj poleg videa in zvoka vsebuje tudi standarde za shranjevanje besedila, animacij in tudi virtualnih panoramskih slik. Za zapisovanje videa je mogoče uporabiti različne kodeke, najpogostejša pa sta Cinepak in Sorenson, lahko pa Quick Time datoteke vsebujejo tudi video DivX, MPEG-1 ali druge oblike.
Omenimo še povsem brezplačno rešitev Ogg Vorbis, ki prav tako ponuja možnost zapisovanja videa s kodekom Thora, katerega postopek zapisovanja podatkov se imenuje VP3 in ga večkrat najdemo, denimo, tudi v video predstavitvenih datotekah Flash. Isti kodek uporablja tudi Nullsoftov Video (NSV), samo pretakanje pa pri tem poteka prek Nullsoftove tehnologije Shoutcast, ki je prav tako na voljo brezplačno. Še ena brezplačna možnost za pretakanje videa prek spleta je VideoLAN, ki je sestavljen iz predvajalnika VLC in strežnika VLS, oba pa se razvijata kot odprtokodni projekt.
Za prenos podatkov se pri vseh opisanih tehnologijah uporabljajo različni protokoli. Najpogostejši je za prenašanje video ali zvočnega toka kar sam protokol http, ki pa temu ni najbolje prilagojen, zato lahko pri njem pogosteje pride do napak in motenj v prenosu. Najpogostejše alternative temu so protokoli MMS (imenuje se tudi NetShow, naredili pa so ga v Microsoftu, zato je ime okrajšava za Microsoft Media Services), RTSP ali Real Time Streaming Protocol, ki ga je 1998 potrdilo mednarodno spletno združenje IETF, nekoliko starejši pa je PNM (Progressive Network Metafile), ki je nekoliko pogostejši pri videu in zvoku Real Media. Prav kodeki Real Media so bili namreč optimizirani za prenos prek RTSP ali PNM.
GetASFStream 2.1
Vmesnik, ki nas pričaka ob odprtju tega programa, ni ravno najlepše narejen in je, kljub temu da ne premore množice možnosti, dokaj nepregleden. Namenjen je zgolj zajemanju tokov Windows Media, podprte pa so vse oblike tega standarda (ASF, WMV, WMA, ASX, WMX, WVX in WAX) prek vseh protokolov (http, mms in rtsp). Drugi standardi niso podprti, prav tako program nima nobenih drugih dodatkov, ki bi omogočali prenos datotek ali kaj podobnega. Za tokove Windows Media pa se obnese precej dobro, saj zna zajeti tokove tudi prek strežnika proxy, doseči zna tokove, zaščitene z geslom (če seveda poznamo geslo), kot uporabno orodje pa se izkaže tudi analiza spletnih naslovov, ki sicer ni povsem samodejna, a zna najti tudi bolj zakrite spletne naslove. Čeprav program ni popoln, pa ima vsekakor eno pomembno prednost - je popolnoma brezplačen. A ga je nekoliko teže najti in prenesti iz spleta, saj je avtor Japonec, uradna spletna stran pa je v japonščini (čeprav je vmesnik programa napisan v angleščini).
GetASFStream 2.1
Izdeluje: Tetora, www.geocities.co.jp/SiliconValley-PaloAlto/9000/.
Cena: Brezplačen.
Za: Široka podpora tokovom Windows Meda, zna analizirati spletni naslov, program je brezplačen.
Proti: Nepregleden vmesnik, ne podpira drugih standardov.
Hi Download 6
Hi Download spada med zmogljivejše programe za snemanje video in zvočnih tokov. Podpira tako zapisa Windows Media in Real Media kot tudi zapise tipa Quick Time, snemati pa zna tudi zvočne tokove Icecast in Shoutcast, ki jih uporabljajo predvsem spletne radijske postaje. Hi Download pa ni le snemalnik toka, temveč tudi zmogljiv upravitelj prenosov podatkov iz spleta (download manager). Zanimivo možnost tega predstavlja ogled vsebine stisnjenih datotek ZIP, in to še preden jih prenesemo iz spleta. Ob tem ni treba prenašati celotnih zip paketov, temveč lahko prenesemo tudi le posamezne datoteke, ki so stisnjene v datoteko ZIP. S programom si lahko tudi pregledno uredimo povezave na strežnike FTP, v spletu pa je na voljo nekaj dodatnih orodji, kot sta preprost urejevalnik zvoka in videa (do njih imamo dostop kar iz programa).
V praksi program deluje solidno, a nikakor ne popolno. Težave ima namreč s "prikritimi" povezavami, ki so ravno pri zaščitenih vsebinah zelo pogoste. V ta namen je resda mogoče namestiti dodatni program URL Helper, ki naj bi v teh primerih znal najti lokacijo toka (tudi v primeru Flash animacij), vendar se v praksi ni izkazal kot ravno popoln (ni, recimo, deloval pri prenosu iz arhiva RTVSLO), za povrh pa tudi ni brezplačen.
Gledano v celoti, program ponuja dokaj obširen nabor možnosti, a pri nobenem modulu ni posebej izstopajoč. Ob tem veliko modulov ni vsebovanih v osnovni različici, to pa seveda precej podraži paket.
Hi Download 6
Izdeluje: StreamingStar, www.streamingstar.com.
Cena: 40 dolarjev (spletna prodaja).
Za: Podpira številne formate, dodatne možnosti in moduli.
Proti: Nepregleden vmesnik, veliko modulov je treba nabaviti posebej, analizator spletnih naslovov ne deluje pri vseh načinih prikrivanja.
Mass Downloader 3.1
Različica 3.1 programa Mass Downloader zna delati z večino oblik tokov Windows Media, Real Media in QuickTime. S tokovi Windows Media sicer ne zna delati prek protokola RTSP, ki je danes še kar pogost. Posebnost "množičnega prenosnika" pa je podpora starejšemu protokolu PNM za tokove Real Media. Ta je na novejših strežnikih resda manj pogost, a je v spletu še vedno precej starejših mest, ki ga uporabljajo. Kot pove že samo ime, je program tudi upravitelj prenosov, pa tudi brskalnik FTP. Z njim si je mogoče ogledati vsebino stisnjenih datotek ZIP in iz njih prenesti le želene datoteke. Vmesnik je grafično lepo narejen in zelo dodelan, ob tem pa podpira tudi slovenščino, kar je pri tovrstnih programih že kar prava redkost. Za prenašanje tokov je sicer le deloma uporaben, saj ga zmedejo že preproste "ukane" za zakrivanje naslova, ne zna pa prenašati niti živih tokov Icecast oziroma Shoutcast, ki jih pogosto uporabljajo predvsem spletne radijske postaje. Manjka mu tudi nekaj drugih možnosti, kot je zajemanje toka prek strežnika proxy, neposredno zajemanje toka prek omrežnega prometa in podobno.
Mass Downloader 3.1
Izdeluje: Metaproducts, www.metaproducts.com.
Cena: 20 dolarjev (spletna prodaja).
Za: Pregleden vmesnik, podprta slovenščina, pri Real Media podpira protokol PNM.
Proti: Omejene možnosti pri zajemanju manj standardnih in bolj skritih tokov.
Kaj pravi RTV Slovenija
Možnosti za snemanje avdio/video vsebin, ki so jih predvajale RTV hiše, so bile na voljo že pred internetom (avdio kasete, VHS...). S stališča avtorskih pravic so se stvari urejale različno (strošek/škoda zaradi presnemavanja je vštet v ceno nosilca, v ceno snemalne naprave ipd). Podobno velja za nove medije, s tem da se tehnične možnosti razvijajo hitreje, kot se pripravljajo pravni okviri. RTV Slovenija prenosa datotek (download) zaradi zaščite avtorskih pravic ne omogoča, pri pretočni uporabi (streaming) pa omejuje rabo na tiste vsebine, za katere imamo avtorske pravice. Lastniki avtorskih pravic namreč postavljajo zelo stroge zahteve in omejitve (še posebej lastniki pravic na področju športa, Mednarodni olimpijski komite npr.) in uporabo omejujejo in pogojujejo tudi s posebnimi, z njihove strani izbranimi načini zaščite. Če zna končni uporabnik posnetek "ukrasti", je to vsekakor nelegalno dejanje, ki ga preganjajo ustrezne institucije. Kadar RTV ni lastnica avtorskih pravic, moramo ustrezno poskrbeti, da taka "kraja" ni mogoča, in ker vemo, da so kraje vendarle mogoče, se izognemo tožbam s strani lastnikov avtorskih pravic po edini 100 % zanesljivi poti - takih vsebin v internetu ne ponujamo. Kadar pa gre za vsebine, ki so naša produkcija, takih kršitev ne raziskujemo, če ne gre za rabo, ki bi avtorski izdelek spremenila, zlorabila, razpečevala ali izkoriščala v komercialne namene. Naj poenostavim: če si končni uporabni zna presneti posnetek na svoj računalnik in potem to vsebino gleda na svojem računalniku, se nam to ne zdi sporno. Če pa bi nekdo tako pridobljeno vsebino predvajal na javni prireditvi ali dele te vsebine uporabil za lasten program, bi bila to vsekakor kršitev, ki bi jo morali ustrezno obravnavati.
Zvezdan Martič, vodja Multimedijskega centra RTV Slovenija
Net Transport 2
Program zna zajeti večino vrst tokov Windows Media, Real Audio in Quick Time, pa tudi filme AVI, MPEG in zvok, zapisan v obliki MP3 (tudi prek živega prenosa Icecast/ Shoutcast). Ob tem so podprti skoraj vsi protokoli, mogoče pa je prenašati tudi tokove, ki so zaščiteni z gesli.
Net Transport ni uporaben zgolj za video in zvočne tokove, temveč je tudi na sploh povsem spodoben upravitelj prenosov, ki poleg tega omogoča tudi shranjevanje celotnih spletnih strani na disk računalnika. Vendar pri tem opravilu ni popoln, saj, recimo, ne "najde" spletnih strani, ki so postavljene v večje število okvirov, to pa je resna pomanjkljivost. Pri prenosu tokov je uspešen le, če ti niso zakriti. No, tudi pri povsem običajnih prenosih pogosto deluje nekoliko čudno. Isto datoteko včasih prenese večkrat (tako je eno v našem preizkusu prenesel kar devetkrat), očitno zato, ker je na spletnem naslovu večkrat našel ime datoteke in ni prepoznal, da gre za isto. Omenimo, da je vmesnik lepo in pregledno narejen, ob prenosu pa tudi lepo grafično prikaže opravljeno delo.
Net Transport 2
Izdeluje: Xi-Soft, www.xi-soft.com.
Cena: 25 dolarjev (spletna prodaja).
Za: Podpira številne formate, dodatne možnosti, zna tudi shraniti spletne strani, pregleden vmesnik.
Proti: Odpove pri zakritih naslovih, ne zna "sneti" spletnih strani z okviri, včasih večkrat ponovi prenos iste datoteke.
Offline Explorer 3.9
Kot pove že ime, je program namenjen tudi brskanju po spletu, predvsem pa prenosu iz spleta na disk računalnika. Zajeti zna večino vsebin, ki jih najdemo na neki spletni strani- tudi tokove Windows Media, Real Media in Quicktime. Poleg tega podpira tudi animacije Flash in druge tehnologije za prikazovanje spletnih vsebin. A pri tem je uspešen le pri bolj "standardnih" spletnih straneh, pri katerih snovalci niso uporabljali raznih zvijač za zakrivanje spletnega naslova. Program namreč nima zmogljivejšega analizatorja, ki bi te naslove našel. Kljub temu je podprta večina protokolov, za Real Media tudi PNM, niso pa podprti tokovi, ki tečejo "v živo", torej ne moremo zajemati niti vsebin spletnih radijskih postaj. Tudi podrti tokovi, za katere potrebujemo geslo, niso podprti. Program je tako primeren za prenos celotnih spletnih strani na disk, pri bolj skritih vsebinah pa si je treba pomagati s kakšnim drugim orodjem.
Offline Explorer 3.9
Izdeluje: Metaproducts, www.metaproducts.com.
Cena: 70 dolarjev (spletna prodaja).
Za: Zna zajeti celotno spletno stran z veliko vrstami različnih vsebin.
Proti: Ne zna zajeti vsebin z zakritih naslovov, nima časovnega programiranja snemanja, cena.
Real7ime Converter
Ena izmed "zastonjkarskih" rešitev za zajemanje videa Real Media je Real7ime Converter, ki prihaja iz Rusije. Tokove zna zajeti prek protokolov HTTP, RTSP ali PNM, v številnih primerih pa zna najti tudi zakrite spletne naslove. Omejitev programa je predvsem pomnilnik računalnika, ki omejuje največjo dolžino snemanja. Po drugi strani pa zna iz tokov Real Media prebrati tudi časovne kode, tako da lahko posnamemo tudi le želeni del nekega posnetka. Posnete tokove program posname ob pomoči poljubnega kodeka, ki ga imamo nameščenega v računalniku. Zajemanje tokov je zelo enostavno - v program le povlečemo z miško ali prepišemo neko Real Media datoteko ali spletni naslov in program začne zajemati (če tok seveda najde). Med pretakanjem lahko vključimo tudi ogled toka - prenos namreč poteka večinoma v hitrostnem razmerju 1 : 1. Brezplačna rešitev, ki pa svoje delo vsaj za Real Media tokove opravlja več kot zadovoljivo.
Real7ime Converter
Izdeluje: R7C, r7cproj.euro.ru.
Cena: Brezplačen.
Za: Preprosta raba, zna najti zakrite spletne naslove, brezplačen.
Proti: Omejena podpora standardom, ne zna obnoviti povezav.
Pravni vidiki
Izdajatelji avdiovizualnih vsebin na spletnih straneh (spletni mediji, spletne strani RTV organizacij ipd.) so pri omogočanju dostopa in uporabe avdiovizualnih vsebin s strani uporabnikov (download, streaming) omejeni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah in še posebej z vsebino pogodb, ki jih imajo sklenjene z imetniki avtorskih, producentskih in drugih pravic intelektualne lastnine. Če izdajatelji avdiovizualnih vsebin na spletnih straneh ponujajo vsebine, ki izvirajo iz lastne produkcije, so pri objavi teh vsebin omejeni zlasti z vsebino avtorskih pogodb, ki jih imajo sklenjene z avtorji posameznih prispevkov (te so pogosto zelo "površne"). Pri objavi vsebin drugih producentov oz. avtorjev pa so izdajatelji omejeni z določbami v pogodbah, ki določajo način in obseg reprodukcije in distribucije določenih avdiovizualnih vsebin (tako so nekateri imetniki avtorskih in sorodnih pravic takšno reprodukcijo omejili na tv signal, pogosto so sateliti izključeni). Tudi kadar imajo izdajatelji pridobljene take pravice, se zaradi možnih zlorab s strani uporabnikov, ki uporabljajo ustrezno programsko opremo za pretakanje takih vsebin v svoje računalnike in omrežja, raje odločajo, da teh vsebin ne bodo objavljali v spletu. V teh primerih niti pravno opozorilo (disclaimer, legal notice) ponavadi ne pomaga, zato se izdajatelji v praksi pogosto odločijo preganjati le tiste uporabnike, ki bi nelegalno pridobljene vsebine uporabljali v komercialne namene.
Jaka Repanšek, pravnik
Replay Video Suite 10
Paket sestavljajo programi WM Recorder, RM Recorder in WM VCR, ki jih je mogoče dobiti tudi posamično. WM Recorder je namenjen snemanju toka v obliki Windows Media, RM Recorder zna zajemati video ali zvok oblike Real, z WM VCR pa je nekakšen virtualni videorekorder, ki omogoča samodejni začetek snemanja nekega živega toka ob želenem času (na seznamu tv postaj med drugim najdemo tudi slovensko nacionalno televizijo). Omenimo, da WM Recorder podpira največje število zapisov Windows Media med vsemi snemalniki toka, saj zna delati z datotekami ASF, WMV, WMA, ASX, WMX, WVX in WAX, tudi RM Recorder pa podpira večino oblik in protokolov Real Media. Poleg tega znata oba snemalnika zajeti tudi vsebino datotek MP3, MPEG, AVI ali WAV, če jih predvajamo.
Program odlikuje silno enostavna raba, saj uporabniku večinoma ni treba nastavljati skoraj ničesar - do začetka snemanja nekega toka ga tako loči praktično zgolj klik. Snemalnik zna tudi na počasnejših spletnih priključkih zajemati video najboljše kakovosti (seveda počasneje od normalne hitrosti), ob prekinitvah snemanja pa zna video zajeti od tam, kjer je bil prenos končan, naprej(če to dovoljuje strežnik). Obenem je mogoče zajemati več tokov hkrati, tudi le delno prenesene posnetke pa si je mogoče ogledati, oziroma jih poslušati, če gre za zvočne posnetke. Program podpira tudi snemanje tokov, ki so zaščiteni z geslom, spletne naslove z zvočnimi ali video tokovi pa zna najti tudi sam. Za snemanje je na voljo več načinov. Lahko snemamo prek URL, strežnika proxy ali neposredno prek omrežnega vmesnika. Ob rabi slednje možnosti program "preverja", ali se prek omrežnega vmesnika ne predvaja video ali zvok, in če je tako, ga zajame. Zaradi tega se ni treba mučiti z iskanjem spletnega naslova, temveč lahko zajamemo praktično vsak posnetek, ki se predvaja brez dodatnega nastavljanja.
Ob povedanem niti ne čudi, da se je program v praksi obnesel kar najbolje, saj nismo naleteli na tok, ki ga eden izmed obeh modulov ne bi znal pravilno zajeti. Obenem deluje zanesljivo tako v načinu, ko zajema tok neposredno prek omrežnega vmesnika, kot tudi, če mu določimo le spletni naslov.
Replay Video Suite 10
Izdeluje: Applian Technologies, www.wmrecorder.com.
Cena: 50 dolarjev (spletna prodaja).
Za: Enostavna raba, široka podpora zapisom Windows Media in Real Media, veliko možnosti, možnost zajemanja toka neposredno prek omrežnega vmesnika, zanesljivo delovanje.
Proti: Več modulov zmanjšuje preglednost.
Web Stream Recorder Pro 1.21
Namenjen je zajemanju tokov Windows Media, poleg tega naj bi znal loviti tudi druge tokove prek posebnega programa, ki skuša zajeti video iz poljubnega okna, ki ga programu "pokaže" uporabnik. Tako naj bi program znal zajeti praktično vsak video tok, tudi če je njegov spletni naslov zakrit s kakšno zvijačo. Naj bi, kajti v praksi to ne deluje najbolje. Video sicer lahko zapišemo s poljubnim kodekom, ki ga imamo nameščenega v računalniku, a program izpušča veliko sličic, tako da je rezultat komajda uporaben. Bolje zna zajeti žive tokove Icecast ali Shoutcast, iz njih zna razbrati tudi osnovne ID podatke (ime skladbe, izvajalec), ki so v tem toku zapisani, in jih zapisati v datoteko MP3. Program lahko rabi tudi kot preprost upravitelj prenosov za druge vrste datotek, ne zna pa brati drugih tokov (v dokumentaciji programa sicer piše, da bi si lahko vešči uporabnik v ta namen napisal lastne filtre). Slabost je prav gotovo to, da program ne zna obnoviti prekinjenega prenosa tam, kjer se je končal; to bi pri daljših datotekah prišlo še kako prav. Med bolj nenavadnimi posebnostmi, ki na samo uporabnost programa resda komaj kaj vplivajo, pa omenimo še igrico tetris za kratkočasenje med daljšimi prenosi. No, ja...
Web Stream Recorder Pro 1.21
Izdeluje: Sytexis, www.sytexis.com.
Cena: 20 dolarjev (spletna prodaja).
Za: Dobra podpora Windows Media, video zna zajeti neposredno iz okna.
Proti: Omejena podpora standardom, ne zna obnoviti povezav, slabo neposredno zajemanje toka.