Objavljeno: 27.3.2007 02:03 | Avtor: Matjaž Horvat | Monitor Marec 2007

Macovska pisarna za manj zahtevne

Okenski uporabniki se v zadnjem času odločajo predvsem med dvema pisarniškima zbirkama - Microsoftovo in odprtokodno OpenOffice.org. Od zadnjih razvojnih različic NeoOffica naprej imajo ti dve izbiri tudi uporabniki Macov, a nekateri med njimi najraje posežejo po tretji možnosti, Applovem iWorku.

Zakaj so številni uporabniki Macintoshev namesto prosto dostopne zbirke Openoffice.org oz. NeoOffice raje pripravljeni odšteti nekaj sto evrov za Microsoftovo, je znano; večinoma zato, ker je zmogljivejša in ker je njen zapis dokumentov "standarden". Vprašamo pa se lahko, koga sploh zanima iWork, ki se ne more pohvaliti ne s ceno NeoOffica, ne z zmogljivostmi Offica 2004.

Odgovor se skriva v slabostih Microsoftove pisarniške zbirke; ne deluje najhitreje, še vedno bi bila lahko bolje vpletena v grafično okolje sistema Mac OS X in, ne nazadnje, ne omogoča popolnoma brezhibne izmenjave oblikovanih dokumentov z različico za Windows. S tem se sicer ne more pohvaliti nobena pisarniška zbirka, a od izdelkov, ki nastajata v isti hiši, bi to vsekakor pričakovali. Tako kot pričakujemo, da iWork in Mac OS X, ki ju oba razvijajo v Cupertinu, dobro sodelujeta med seboj.

Prav tesno sodelovanje programov z operacijskim sistemom in njegovimi sestavnimi deli je ena izmed ključnih prednosti iWorka v primerjavi z drugimi zbirkami. Poleg tega je za razliko od Offica 2004 na voljo kot univerzalen binarni paket, torej tudi na novih Macih s procesorji Intel deluje brez posnemovalnika Rosette. In, seveda, Applova zbirka je cenovno precej ugodnejša od Microsoftove.

In ker ravno govorimo o zbirki, nam pred natančnejšim pregledom posameznih programov dovolite še kratko opazko: pojem pisarniška "zbirka" za iWork ni najprimernejši, saj ga sestavljata vsega dva programa - Pages in Keynote. Kljub temu ga bomo zaradi lažjega razumevanja uporabljali tudi v nadaljevanju.

Pages

Temeljno orodje vsake pisarniške zbirke je urejevalnik besedil (word processor in ne text editor), zato je nekoliko nenavadno, da ga iWork sploh nima. Pages namreč ni pravi urejevalnik besedil, temveč vsebuje številne značilnosti programov za namizno založništvo; to opazimo kmalu po zagonu programa.

Ob zagonu se odpre okno s številnimi kakovostnimi slogovnimi predlogami, ob pomoči katerih Pages pripravi že postavljene strani s slepim besedilom in slikami. Na osnovi le-teh in z vnaprej pripravljenimi vsebinami lahko v nekaj preprostih korakih izdelamo vrhunske tiskovine.

V orodni vrstici je na voljo možnost vstavljanja dodatnih pripravljenih strani, ki imajo sicer enako slogovno predlogo, kot smo jo izbrali, vendar drugačno razporeditev vsebine. Nekatere predloge vsebujejo cel kup tako oblikovanih postavitev, npr. naslovnico, osrednje strani z različnim številom stolpcev, zadnjo stran ipd. Seveda lahko strani tudi sami preoblikujemo v več stolpcev, priročen pa je tudi pregled pomanjšanih strani v stranski vrstici, ki spominja na pregled diapozitivov v PowerPointu.

Osnovna enota, ki jo obdelujemo, ni znak, temveč blok ali okvir, kot je običajno pri namiznem založništvu. Podrobno oblikovanje besedila (npr. krepki izpis samo določenih besed ali znakov znotraj okvirja) je zato v nekaterih predlogah mučno, saj je treba uporabiti kar tri klike po menuju, da omogočimo oblikovanje znotraj okvirjev. Odločno preveč, če primerjamo npr. z Wordom, kjer je ta možnost na voljo takoj (ker je tudi edina).

Seveda ima omenjeni način delovanja tudi prednosti. Tako fotografije kot tudi neoblikovano besedilo na pripravljeni prostor najlaže dodamo kar z metodo povleci-spusti iz Finderja ali z orodjem iLife Media Broswer, v katerem so fotografije (pa tudi glasba in filmi) iz zbirke večpredstavnih programov iLife. Zatem ni treba nobenega dodatnega oblikovanja več.

Dobro sodelovanje iWorka s komponentami Mac OS X in dosledna prepletenost z iLife se kažeta tudi v poenotenih pogovornih oknih za oblikovanje pisave in izbiro barv, povsem enako kakor v albumu iPhoto pa je tudi okno za prilagajanje lastnosti fotografij (npr. svetlost in kontrast).

Osrednjo vlogo pri oblikovanju ima orodje Inspector. To je posebno okno z desetimi zavihki, v katerem so združene splošne nastavitve dokumenta, nepogrešljiv pa je tudi pri prikrojitvah posameznih strani in še zlasti vstavljenih predmetov.

Pri obdelavi fotografij in narisanih predmetov so namreč na voljo nekatere možnosti, ki jih Word in Writer ne poznata. Ob spreminjanju velikosti z vlečenjem točk se sproti izpisuje nova velikost predmeta, fotografijam lahko dodamo tudi odsev ali senco, zelo preprosto pa jih lahko tudi obrežemo v obliki katerega izmed likov (npr. večkrake zvezde).

Po vzoru posameznih strani se ob vstavljanju tudi tabelam in grafikonom dodeli vnaprej pripravljena podoba (ki se ujema s trenutno predlogo!), pri spreminjanju vsebine pa spet nastopi prej omenjeni Inspector. Z njegovo pomočjo lahko tabelam poleg zunanjega videza priredimo tudi matematične formule, ki jih oblikujemo podobno kakor v Excelu, grafikone pa intuitivno vrtimo v trirazsežnem prostoru.

Pages ponuja tudi možnost vstavljanja kazal, ki jih sestavi iz vnaprej določenih naslovov, pisanje sprotnih opomb, samopopravke, oblikovanje glave in noge ter pisanje komentarjev, ki je zelo podobno kakor v Adobovem Acrobatu. Priročno je iskanje po besedilu, ki spominja na Spotlight - medtem kot vnašamo ključno besedo, se v stranski vrstici sproti izpisujejo vsi rezultati.

Manjka sledenje spremembam, pa tudi splošno spajanje dokumentov ni na voljo, čeprav je treba poudariti, da je možno spajanje naslovov iz Address Booka, v katerega lahko pravzaprav uvozimo poljubno tabelo, če je le v zapisu CSV (Comma Separated Value).

iWork dokumente shranjuje v svojem zapisu, ki ga ne pozna noben drug program, omogoča pa izvoz v PDF, DOC, HTML, RTF in navadno besedilo. Te zapise (razen PDF) tudi odpira. Filtri za uvoz in izvoz v zapis DOC so solidni, a pri zapletenih dokumentih odpovejo, še bolj kot izboljšav filtrov pa bi si želeli podpore zapisu OpenDocument, ki je standard ISO in ga priporoča tudi EU.

Priložene predloge zelo hitro prilagodimo lastni vsebini. Na sliki je tudi orodje za izbiro barv.

Iskanje je zelo priročno, enako lahko rečemo tudi za dodajanje fotografij iz iPhota.

Pages omogoča tudi pisanje komentarjev in oblikovanje različnih slogov besedila.

Kaj pa Numbers?

Že prva različica Microsoft Offica, ki je izšla leta 1989, je vsebovala tri programe; poleg urejevalnika besedil in orodja za predstavitve še preglednico. Zato iWork ne bo prava pisarniška zbirka, dokler ne bo dočakal tretje komponente, ki pa jo Apple morda že pripravlja in naj bi se imenovala Numbers.

Zaenkrat ostaja pri govoricah, da naj bi Apple preglednico razvijal že od začetka leta 2005, a podjetje tega ni niti potrdilo niti ovrglo. Zgovoren pa je vloženi zahtevek za zaščito blagovne znamke Numbers s strani Appla, ki pa je bil zavrnjen. Zato so nekateri prepričani, da se bo program imenoval Charts.

Keynote

Ko se naučimo delati s Pages (kar ni pretežka naloga), znamo uporabljati tudi Keynote. In nasprotno, saj sta si programa podobna kot jajce jajcu in se razlikujeta le v tistih točkah, v katerih so strani drugačne diapozitivom.

Ko odpremo Keynote, tako kot v Pages izberemo želeno predlogo, določimo pa tudi dimenzije diapozitiva, ki lahko meri od 800 x 600 do 1920 x 1080 pik. Spet imamo na voljo iLife Media Browser, ki ga tokrat lahko izkoristimo tudi za pridobivanje videoposnetkov in glasbe iz iTunes, Inspector, ki namesto nastavitev dokumenta in strani ponuja prikrojitve prehodov in animacij, ne manjkajo pa niti že znana pogovorna okna za delo s pisavami, barvami in fotografijami.

Posameznim diapozitivom lahko sproti spreminjamo temo in razporeditev na njih navzočih predmetov. Enako kakor v Pages lahko vstavljamo in oblikujemo like, komentarje, slike, tabele in grafikone, ki jih Keynote obarva tudi z naravnimi teksturami (glede na izbrano temo). Pohvalno pa je, da lahko besedilo znotraj okvirjev urejamo po znakih in ne le kot celoten okvir, kar je treba v Pages ročno vključiti, če uporabimo predloge.

Keynote se odlično odreže v sklepni fazi oblikovanja predstavitev - pri pripravi prehodov med diapozitivi in pri animacijah predmetov. Na voljo so številni atraktivni učinki v treh razsežnostih, med katerimi ne manjkajo niti tisti, ki jih je Apple uporabil v samem Mac OS X, npr. kocka ("cube"), ki se pokaže pri menjavi uporabnikov.

Tudi pri sami predstavitvi moramo Keynote pohvaliti, saj omogoča poseben zaslon za govornika (Presenter Display), ki na svojem računalniku (oz. zaslonu) spremlja trenutni in naslednji diapozitiv z nekaterimi dodatnimi podatki in opombami, medtem ko se na projektorju prikaže samo tekoči diapozitiv.

Keynote omogoča izvoz diapozitivov v iPhoto in v iDVD, s katerim pripravimo vsebino za ploščo in jo zapečemo, poleg tega pa tudi v zapise QuickTime, Flash, HTML, PDF in kot samostojne slike. Odpira in shranjuje tudi predstavitve v zapisu PPT (PowerPoint), kjer lahko občasno pride do manjših težav. To je pravzaprav edina napaka, ki smo jo odkrili pri Keynote.

Pomožni zaslon z uro, štoparico in prikazom trenutnega ter naslednjega diapozitiva bi si želeli tudi pri konkurenčnih programih.

Keynote poskrbi, da se grafikon ujema z drugo vsebino, fotografije pa lahko prikrojimo z enakim orodjem kot v iPhoto.

Eden izmed novih prehodov v treh razsežnostih je tudi odsev (reflection).

Apple iWork '06

Kaj: Osnovna pisarniška zbirka.

Izdeluje: Apple, www.apple.com/iwork.

Cena: 80,50 EUR. Za izobraževalne ustanove: 50,87 EUR. Family Pack (namestitev na pet računalnikov): 99,27 EUR.

Za: Inovativnost rešitev, preprosta raba, predloge in prehodi, animacije in poganjanje predstavitve v Keynote.

Proti: Pages ni najbolj priročen kot urejevalnik besedila in mu manjkajo nekatere zmogljivosti, kot je npr. sledenje spremembam. Manjka "Numbers".

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji