Malo denarja, malo muzike
Najbrž nas ni malo, ki ob besedi virtualizacija najprej pomislimo na programske izdelke VMWare. Pa vendar ti še zdaleč niso edini, ki omogočajo poganjanje enega operacijskega sistema znotraj drugega. Za primer vzemimo uporabnike Macintoshev, ki že celo desetletje poznajo emulator Virtual PC.
Apple je s prehodom na procesorje Intel sicer odpravil potrebo po emulaciji, Microsoft pa na področju virtualizacije za Mac OS X očitno (še) ne želi meriti moči, vendar se Virtual PC nikakor ne poslavlja, ampak se le nekoliko preusmerja. Z novo različico 2007, ki je na voljo le za Windows, Microsoft kaže, da virtualizacijo jemlje povsem resno, izdelek, nekoč znan predvsem kot emulator, pa je dokončno preobrazil v navidezni stroj.
Virtual PC, ki je od leta 2003 v lasti Microsofta (razvilo ga je podjetje Connectix), je od sredine lanskega leta naprej na voljo brezplačno, vendar je pred kratkim doživel šele prvo posodobitev v zadnjih treh letih. Glavna novost, ki jo prinaša, je podpora operacijskemu sistemu Windows Vista kot gostitelju in gostu, zato je razlog za pasiven razvoj v zadnjih letih morda tudi zamuda pri izidu Viste.
Kljub temu smo se preizkusa lotili v okolju Windows XP, nameščenem na prenosnik znamke ASUS s procesorjem Core Duo in 1 GB pomnilnika, vendar pri tem nismo imeli veliko uspeha. Preprosta namestitev je sicer uspela brez težav, a le-teh ni manjkalo ob zagonu navideznega sistema z Ubuntu Linuxom. Prvi del zagona (v besedilnem načinu) je potekal kot običajno, ko pa se je zagnal grafični strežnik X, se je slika povsem popačila, zagon pa zaustavil. No, morda se ni, le razvozlati ni bilo mogoče, kako naprej. Kot bo razvidno kasneje, smo to težavo ob drugem poskusu odpravili, še vedno pa ne vemo, zakaj se nam je "zataknila" tipka Windows na tipkovnici. Da ne bo pomote - ni se zataknila fizično, le ob pritisku na tipko R se je zagnalo pogovorno okno za zagon programov, ob pritisku na D se je prikazalo namizje... saj razumete. Za odpravo te težave je bilo potrebno odstraniti Virtual PC in, kakopak, ponovno zagnati Windows.
Sklenili smo presedlati na namizni računalnik s procesorjem Core 2 Duo, 1 GB pomnilnika in operacijskim sistemom Windows Vista. V Virtual PC smo najprej namestili Windows XP, kar nam je uspelo brez težav. Kljub temu da smo navideznemu sistemu odmerili le 256 MB pomnilnika, smo bili z njegovo odzivnostjo zelo zadovoljni, k čemur je najverjetneje pripomogla tudi strojna virtualizacija, ki jo omogoča procesor.
Ko smo ponovno poskusili namestiti Ubuntu Linux, smo (z izjemo pobesnele tipkovnice) naleteli na enake težave kot v prvem poskusu, zato smo naslednjič med zagonskimi možnostmi izbrali varni grafični način in končno smo zagnali tudi Linux. Odzivnost lahko ponovno le pohvalimo, žal pa v Linuxu nismo mogli uporabiti miške.
Virtual PC 2007 ni popoln izdelek. Pri gostovanju Linuxa se pojavljajo nekatere težave, ne omogoča izmenjave datotek med gostom in gostiteljem z metodo povleci-spusti, niti snemanja videoposnetkov ali slik gostitelja. Vse to brez težav omogoča VMWare Workstation, ki pa resda ni zastonj.
Ko smo zagnali Linux s privzetimi nastavitvami, se je zagnal zmazek.
Zakaj je potrebno uporabnike brezplačnega izdelka strašiti z dolgimi "serijskimi" številkami?
Čarovnik za dodajanje navideznih sistemov dodeli razmeroma majhno količino pomnilnika in odločno prevelik kos trdega diska. Kot goste podpira Windows, OS/2 (a to še kdo rabi?) in drugo. Je že kdo slišal za Linux?
K sreči lahko v naslednjih korakih nastavimo poljubno velikost pomnilnika in diska.
Grafični vmesnik glavnega okna (konzole) v baročni Visti deluje nekoliko špartansko.
Z dovoljenjem iz Redmonda: Windows XP v Windows Vista.
Redmond, oprostite: Ubuntu Linux v Windows Vista.
Virtual PC 2007
Kaj: Navidezni stroj (virtual machine).
Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com.
Cena: Brezplačno.
Za: Podpora operacijskemu sistemu Windows Vista kot gostitelju, cena.
Proti: Zgolj osnovne zmogljivosti, deluje samo v Windows, ne podpira gostovanja 64-bitnih operacijskih sistemov, gostovanje Linuxa ni popolnoma podprto.