Matjaž Horvat: Zmote misijonarjev Linuxa

Preden me nekateri križate, bi rad pojasnil, da nimam nič proti Linuxu. Pravzaprav mi je celo bolj pri srcu kakor Windows, saj tega v svojem računalniku (niti kot eno izmed možnosti pri dvojnem zagonu) ne uporabljam že štiri leta, nadomestil pa sem ga prav z Linuxom, čeprav v zadnjem času poganjam neki tretji, a Linuxu soroden operacijski sistem. Kaj me je torej tako zmotilo pri misijonarjih, ki se trudijo Linux približati množicam?

Pred kratkim smo pisci Monitorjevih novic bočili obrvi, ko smo s strani organizatorja Linux dneva 9 ali kakorkoli se že sklanja neposrečeno ime "tradicionalne slovenske Linux in odprtokodne konfrence", prejeli obvestilo za javnost o dogodku. Zmotil me je namreč datotečni zapis DOCX, v katerem je bilo obvestilo shranjeno, tako da ga sploh nisem mogel odpreti. DOCX se mi zdi ta hip tako slabo razširjen zapis, da bi si najraje privoščil vsaj dva odstavka in ga sploh podrobneje predstavil bralcem, a naj zaradi težnje po zgoščenosti napišem zgolj to, da gre za privzeti zapis Microsoftovega Worda iz zbirke Office 2007.

Ta je fizičnim osebam dostopna vsega tri mesece in pol in kljub temu da so približno toliko časa na voljo pretvorniki, ki omogočajo uporabo DOCX tudi v Officu 2003, podpira pa ga še najnovejši OpenOffice.org, ne verjamem, da je zgoraj omenjeno sporočilo za javnost brez dodatnih namestitev uspelo odpreti več kot polovici prejemnikov. To pa verjetno ni bilo ravno v interesu pošiljatelja.

O nerazširjenosti zapisa DOCX govori tudi to, da nam v tej obliki sporočila za javnost doslej ni poslalo še prav nobeno podjetje. Niti Microsoft! In ne bi nas toliko zmotilo, če bi po novem zapisu prvi posegel prav slednji, kot nas moti to, da je tako ravnal organizator Linux dneva, na katerem smo lahko poslušali o prednostih Linuxa, OpenOffice.org in drugih odprtokodnih rešitev v primerjavi z Windows, Office, DOCX in podobnimi.

Izbira DOCX za obveščanje o dogodkih, povezanih z alternativno odprtokodno skupnostjo, je še toliko bolj neprimerna zaradi zapisa OpenDocument, ki je privzet v OpenOffice.org 2.0 in se čedalje uspešneje uveljavlja. Podporo v svoji pisarniški zbirki mu je napovedal tudi Corel, že pred meseci je enako ravnal celo Microsoft, belgijska vlada in ameriška zvezna država Massachusetts pa sta ga izbrali kot zapis za shranjevanje dokumentov za interno rabo. OpenDocument je tudi mednarodni standard organizacije ISO in Mednarodne elektrotehnične komisije IEC.

Da ne bo pomote, ne trdim, da bi sporočilo v zapisu OpenDocument prebralo več uporabnikov, nedvomno pa bi bil dogodku veliko primernejša izbira. A niso vsi tega mnenja; ko sem avtorju obvestila potožil, da ga uporabniki Linuxa, o katerem govori, ne morejo odpreti (razen če imajo najnovejši OpenOffice.org), mi je odvrnil, da je bilo obvestilo poslano novinarjem in da "po izkušnjah velika večina uporablja prav MS Office". Verjetno res, toda katero različico?

Vsi ti dogodki okrog obvestila za javnost o Linux dnevu v zapisu DOCX so me spomnili na podobno izkušnjo iz leta 2004, ko sem se prvič udeležil Linux konference, za katero se je pozneje izkazalo, da je bila tudi zadnja v taki obliki in po tem imenom. Pravzaprav še dobro, da so spremenili ime, saj je bilo slovnično nepravilno. Vemo namreč, da so levi neujemalni prilastki slovenščini tuji in zatorej prepovedani. Zdaj se dogodek imenuje IBLOC - International Business Linux and Open Source Conference ali Mednarodna poslovna linux in odprtokodna konferenca, tako da je napaka samo še v slovenskem prevodu kratice. In še zanimivost - tudi v Linux dan je levi neujemalni prilastek!

A samo ime me niti ne bi tako zelo razočaralo, če ne bi takrat kot razmeroma zelen uporabnik Linuxa kot edinega operacijskega sistema v svojem računalniku malodane zardel. Spoznal sem namreč, da velika večina predavateljev "o čudežnem otroku interneta" sicer govori z veliko vnemo in precej prepričljivo, ob tem pa pozabljajo, da si pri nastopu pomagajo s prosojnicami, izdelanimi v PowerPointu, ki ga v svojem prenosniku poganjajo v okolju Windows.

Govorniki na takratni Linux konferenci še zdaleč niso bili kaki tretjerazredni navdušenci nad Linuxom (ti bi pri predstavitvah zelo verjetno posegli po Linuxu), saj je pri organizaciji ne nazadnje sodelovalo celo pokojno ministrstvo za informacijsko družbo, ki se je v letu državnozborskih volitev moralo še posebej izkazati. Prav nasprotno, med predavatelji se je našlo veliko zvenečih imen in predstavnikov najbolj znanih podjetij s področja IT.

Največjo figo v žepu je držal uslužbenec IBM, ki je na dolgo in široko predstavljal uvajanje Linuxa v münchensko javno upravo. Hrbtna stran njegovega prenosnika je bila namreč prelepljena z najrazličnejšimi simboli Linuxa, tako da sem celo pomislil, da morda skriva kak Dellov logotip na njem. Ko je na prvi pogled izreden navdušenec nad Linuxom končal predstavitev, pa sta se nepričakovano prikazala PowerPoint in vrstica Start.

Marcel Holtmann, vzdrževalec in glavni razvijalec uradnega sklada protokolov bluetootha v jedru Linuxa (BlueZ), je pozneje verbalno "napadel" ubogega in najmanj dvakrat starejšega IBMovca in ga podučil o verodostojnosti njegovega početja. Holtmann je bil verjetno tudi edini izmed uglednih gostov iz tujine, ki je predaval ob pomoči prenosnika, v katerem je tekel Linux.

Celo čudaški Hans Reiser, avtor enega najboljših datotečnih sistemov sploh (ReiserFS), je predaval ob pomoči Oken, ki njegovega datotečnega sistema seveda ne podpirajo. ReiserFS je privzeta izbira v distribucijah Slackware, Xandros in Linspire, do nedavna pa ga je uporabljal tudi Novellov SuSE Linux, a so ga razvijalci iz moralnih razlogov opustili. Reiser je bil namreč lani jeseni obtožen, da je umoril ženo. (Zato me pošteno zmrazi, ko pomislim, da sem bil pred leti na pivu skupaj z morebitnim morilcem.)

Linux konference ni več, zato upam, da je ob spremembi imena in organizatorske zasedbe prišlo tudi do spremembe operacijskega sistema v računalnikih, ki jih pri svojih nastopih uporabljajo govorniki. Na zadnjem Linux dnevu so bili predavatelji menda precej bolj pridni kot na omenjeni Linux konferenci. To utrjuje mojo vero v spremembo odnosa predavateljev do Linuxa in v povečanje njihove verodostojnosti. Ostaja pa grenak priokus, da sem za to in nekatere druge podrobnosti o Linux dnevu izvedel šele iz zapisov enega izmed udeležencev, saj mi obvestila za javnost ni uspelo odpreti.

Celo čudaški Hans Reiser, avtor enega najboljših datotečnih sistemov sploh (ReiserFS), je predaval ob pomoči Oken, ki njegovega datotečnega sistema seveda ne podpirajo.