Med podporo umetni inteligenci in prepovedjo telefonov
V Arizoni bo na eni od zasebnih šol umetna inteligenca prevzela individualizirano poučevanje šolskih predmetov in sprotno prilagajanje učnega načrta. Ti predmeti bodo na programu dve uri na dan, preostali del dneva pa bodo učenci, stari od devet in do 14 let, ob pomoči pedagoško usposobljenih mentorjev razvijali spretnosti, kot so finančno opismenjevanje, javno nastopanje, podjetništvo itd. Šola torej ni ravno običajna.
Ure personaliziranega pouka šolskih predmetov bodo izvajali ob pomoči programov organizacij, kot sta IXL Learning in Khan Academy. Za čim bolj prilagojeno poučevanje posameznemu učencu naj bi sistem umetne inteligence (UI) analiziral odgovore učencev, čas, ki ga porabijo za reševanje, in njihove čustvene odzive. Ta vizija jemlje moč iz rok učiteljev in jo polaga v roke tehnologije, s spojitvijo tehnoloških velikanov z ameriško vlado pa je nedvomno dobila pospešek. Čeprav se pri nas ni bati takšnih ultimativnih izkušenj izobraževanja, poučevanje brez učiteljev ni le ameriška izkušnja – že približno pol leta jo prakticirajo tudi na eni od zasebnih šol v Londonu, kjer umetna inteligenca učni načrt ravno tako povsem prilagodi posameznemu učencu na podlagi izkazanih prednosti in slabosti, ki jih zmore izluščiti.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
V Arizoni bo na eni od zasebnih šol umetna inteligenca prevzela individualizirano poučevanje šolskih predmetov in sprotno prilagajanje učnega načrta. Ti predmeti bodo na programu dve uri na dan, preostali del dneva pa bodo učenci, stari od devet in do 14 let, ob pomoči pedagoško usposobljenih mentorjev razvijali spretnosti, kot so finančno opismenjevanje, javno nastopanje, podjetništvo itd. Šola torej ni ravno običajna.
Ure personaliziranega pouka šolskih predmetov bodo izvajali ob pomoči programov organizacij, kot sta IXL Learning in Khan Academy. Za čim bolj prilagojeno poučevanje posameznemu učencu naj bi sistem umetne inteligence (UI) analiziral odgovore učencev, čas, ki ga porabijo za reševanje, in njihove čustvene odzive. Ta vizija jemlje moč iz rok učiteljev in jo polaga v roke tehnologije, s spojitvijo tehnoloških velikanov z ameriško vlado pa je nedvomno dobila pospešek. Čeprav se pri nas ni bati takšnih ultimativnih izkušenj izobraževanja, poučevanje brez učiteljev ni le ameriška izkušnja – že približno pol leta jo prakticirajo tudi na eni od zasebnih šol v Londonu, kjer umetna inteligenca učni načrt ravno tako povsem prilagodi posameznemu učencu na podlagi izkazanih prednosti in slabosti, ki jih zmore izluščiti.
Ajda Petek iz Safe.si je izpostavila, da okoli 96 odstotkov slovenskih srednješolcev redno uporablja umetno inteligenco.
Medtem so pri Unescu ob letošnjem mednarodnem dnevu izobraževanja pozvali k drugačni prihodnosti. Generalna direktorica Audrey Azoulay je spodbudila države članice, naj razmišljajo o odgovorni rabi umetne inteligence in vlagajo v usposabljanje učiteljev in učencev, za kar naj namenijo dodatna finančna sredstva, hkrati pa poskrbijo za izboljšanje pogojev dela učiteljev. Izobraževalne sisteme po vsem svetu namreč pesti pomanjkanje učiteljev, kar je med drugim posledica slabih delovnih razmer, neustreznih plač in nadomestil ter prekomernih delovnih obremenitev. Vse to je privedlo do izredno nizkega poklicnega statusa učiteljev. Tak razkroj učiteljskega poklica in ob tem šolstva pa odpira vrata tehnološkim velikanom, ki v želji po dobičku in upravičenju velikih vložkov neutrudno tiščijo umetno inteligenco prav v vse pore našega življenja.
Učenje in poučevanje z UI
Po podatkih Unesca v premožnejših državah že več kot dve tretjini srednješolcev pri pripravi šolskih nalog uporabljata generativna orodja umetne inteligence (oziroma velike jezikovne modele LLM). Tudi učitelji vse pogosteje posegajo po umetni inteligenci kot pripomočku pri pripravi učnega načrta, posameznih nalog in ocenjevanju dela učencev. Umetna inteligenca pravzaprav v izobraževanje vstopa skozi troje vrat: pri učencih, učiteljih in celotni izobraževalni ustanovi. Med drugim omogoča personalizirano učenje, ki je lahko prilagojeno učnemu stilu in hitrosti učenca. Kar seveda ne pomeni, da mora biti celotno odločanje in prilagajanje v rokah umetne inteligence kot v primeru Arizone. Lahko pa se uporablja za pomoč specifičnim skupinam ali v posameznih okoliščinah. Hkrati je učencem umetna inteligenca lahko na voljo tudi doma, kjer jim z razlago in odgovarjanjem na vprašanja nudi dodatno oporo. Ajda Petek iz Safe.si je februarja v oddaji Dobro jutro izpostavila, da okoli 96 odstotkov slovenskih srednješolcev redno uporablja umetno inteligenco, medtem ko osnovnošolci ne zaostajajo bistveno, a je uporaba pri njih nekoliko manj pogosta. Učiteljem in izobraževalnim ustanovam lahko umetna inteligenca pomaga pri načrtovanju in izvajanju administrativnih opravil, kot sta priprava urnikov in optimizacija osebja, obenem pa lahko obogati tudi sam pouk. Odličen primer je simulacija naravnih pojavov pri poučevanju geografije.
Slovenski učitelji imajo v okviru različnih projektov na voljo tudi izobraževanja o umetni inteligenci.
Raziskava Zavoda za šolstvo o uporabi umetne inteligence v izobraževanju, ki je potekala med decembrom 2023 in januarjem 2024 ter jo navaja članek Umetna inteligenca kot učiteljev partner pri delu z nadarjenimi otroki, je pokazala, da 44 odstotkov slovenskih učiteljev, ki so bili vključeni v raziskavo, pri poučevanju uporablja umetno inteligenco. Učitelji uporabljajo aplikacije in orodja za iskanje informacij, sledijo aplikacijam in orodjem, ki podpirajo sodelovalno učenje, ter aplikacijam in orodjem za učenje. Kljub uporabi in nedvomni prepoznavi uporabnosti umetne inteligence pri poučevanju pa učitelji v prvi vrsti pozivajo k pripravi smernic za njeno učinkovito uporabo, tako zaradi posledic za izobraževanje kot tudi morebitnih sprememb v metodah poučevanja in ocenjevanja.
Ključni rezultat izobraževalnega procesa namreč niso podatki, temveč sposobnost zagovora trditev, njihovo utemeljevanje in argumentiranje. S tem učenci in dijaki dokažejo poznavanje vsebine in lahko potrdijo znanje, ki so ga izkazali v nalogah esejskega tipa, kar bo v prihodnosti zaradi možnosti pomoči umetne inteligence nedvomno postalo še pomembnejše. Po nekoliko starejših izsledkih raziskave, ki jo je Unesco maja 2023 opravil na vzorcu 450 ustanov, ima le deset odstotkov šol in univerz sprejeta uradna ali vsaj okvirna pravila za uporabo umetne inteligence. V Sloveniji je to odvisno od izobraževalne ustanove, priprave različnih enotnih smernic za uporabo umetne inteligence v izobraževanju pa so že v pripravi. Cilj projekta Generativna umetna inteligenca v izobraževanju, ki bo trajal do 2026, je med drugim prav razvoj smernic za uporabo generativnih orodij pri učenju in poučevanju.
Težave in pasti
Uporaba umetne inteligence lahko dopolni in obogati učenje, vendar je, kot je opozorila Azoulay iz Unesca, ob njeni rabi treba poskrbeti za avtonomijo in dobro počutje učiteljev in učencev. Poleg mnogih pasti, ki jih skriva uporaba umetne inteligence, ta predstavlja tudi ključno spremembo v dojemanju, kar je lani oktobra v pogovoru za Radio Slovenija izpostavil tudi Igor Pesek, vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja. Miselnost, da odgovor, pridobljen s tehnologijo, ki izvira iz uporabe kalkulatorjev, ne more biti napačen, namreč ne drži več. Za tolmačenje in uporabnost odgovorov umetne inteligence moramo že posedovati neko znanje. Slovenski učitelji imajo v okviru različnih projektov na voljo tudi izobraževanja o umetni inteligenci. Tako jih je na nekatere pasti njene uporabe v okviru projekta Digitrajni učitelj opozarjal dr. Wayne Holmes z University College London, ki med drugim vodi projekt Sveta Evrope Artificial intelligence and education – A critical view through the lens of human rights, democracy and the rule of law. Razvijalci umetne inteligence nenehno poudarjajo, da bo ta prihranila čas, kar je izredno mamljiva lastnost, a Holmes je izpostavil, da gre ponavadi bolj za prerazporeditev časa med različne aktivnosti. Ko pri oblikovanja učnega načrta učitelji za to delo uporabijo umetno inteligenco, bodo morali za zadovoljiv končni rezultat napisati veliko ukazov (promptov), ki prav tako zahtevajo veliko časa. Holmes se dotakne tudi pasti personalizacije učenja, za katero ni nujno, da prinaša najboljšo mogočo obliko izobraževanja za posameznega učenca, nedvomno pa v primerih, ko vse rešitve sprejema avtomatiziran sistem, to učiteljem odvzame moč in možnost korekcije. Medtem ko šola v Arizoni izpostavlja ugotavljanje čustvenega odziva otrok kot eno izmed glavnih prednosti pri prilagajanju učnega načrta, Holmes tovrstne posege označi za kršenje človekovih pravic otrok.
Problemov in pasti umetne inteligence pri uvajanju v izobraževalni sistem ni malo, pa se področja avtorskih pravic sploh še nismo dotaknili, a zgodb o nepravilnih ali zavajajočih odgovorih in krivih obtožbah plagiatorstva ne manjka. Tako se tudi med mladimi pojavlja anksioznost, ki je povezana z njeno uporabo. Ayça Atabey z Edinburgh University v svojem prispevku o oblikovanju prihodnosti umetne inteligence v izobraževanju opozarja na pomanjkanja neodvisnih raziskav o njenih koristih, vplivih na življenja otrok ter to, da moramo razmišljati tudi o njenem vplivu na človekove pravice. Pretirano zanašanje na umetno inteligenco, kot na primer pri orodjih za zaznavanje uporabe umetne inteligence pri nalogah, je že povzročilo, da so bila dela učencev napačno označena kot ustvarjena z umetno inteligenco. Britanski urad za kvalifikacije in izpite (Ofqual) se je odzval in opozoril, da se umetne inteligence ne sme uporabljati kot edine metode za ocenjevanje. Izpostavlja še povečanje obstoječih neenakosti, saj so pogledi marginaliziranih skupin in jeziki manjših držav pri umetni inteligenci precej spregledani. Pomembna pa sta tudi razmislek o načinu ravnanja z otrokovimi podatki in varovanje njihove zasebnosti. Invazivno spremljanje otrok v šolah, kar vsekakor vključuje sledenje njihovemu čustvenemu odzivu, nedvomno spodkopava pravico do zasebnosti in svobode misli ter lahko negativno vpliva na duševno zdravje.
Tehnološki velikani delajo vse, da bi se izognili regulaciji in varovanju otrokovih ter človeških pravic pri uporabi njihovih storitev.
Podpora UI in prepoved telefonov
Otroci in mladostniki po svetu so trenutno hkrati podvrženi dvema zahtevama, ki jih postavljata v nezavidljivo situacijo. Na eni strani se krepijo pozivi k tehnologiji v šolah, kot je učenje z umetno inteligenco, na drugi pa pozivi k manjši uporabi ali celo prepovedi telefonov in družbenih omrežij. Mladi umetno inteligenco uporabljajo, njihovi odzivi jasno kažejo, da želijo razumeti tako koristi kot tveganja, pomembno pa je tudi, da se spoštujejo njihova vloga in pravice ter da se jih vključi v sprejemanje odločitev o vpeljevanju umetne inteligence v izobraževanje. Unesco je letos poskušal spodbuditi globalno razpravo o mestu umetne inteligence v izobraževanju in hkrati opozoriti, da ta ne rešuje izzivov, s katerimi se spopadajo ti sistemi po svetu. Poleg odgovorne uporabe predvsem opozarjajo, naj umetna inteligenca dopolnjuje bistvene človeške elemente učenja, ne pa jih nadomešča, vključno s skrbjo za medosebne odnose in z razvijanjem čustvene inteligence.
Istočasno se spopadamo tudi s komercializacijo izobraževanja, saj tehnološki velikani, ki financirajo vso to umetno inteligenco, želijo iztržiti čim več, sploh pri ogromnih vložkih, ki jih tej tehnologiji namenjajo. Tako poskušajo njeno pomembnost in uporabnost prikazati na različnih področjih, da bi se čim bolj razširila njena uporaba. Gizmodo poroča, da so številne javne in zasebne šole v ZDA zaradi finančne podpore Fundacije Billa in Melinde Gates in njenega lobiranja v svoje šolske procese integrirale personalizirane učne programe, kot sta IXL Learning in Khan Academy. Pri tem ne gre spregledati, da sta tako Gates kot Elon Musk med glavnimi donatorji neprofitne Khan Academy, medtem ko je IXL Learning ena največjih in najhitreje rastočih družb za izobraževalne rešitve v ZDA. Tehnološki velikani delajo vse, da bi se izognili regulaciji in varovanju otrokovih ter človeških pravic pri uporabi njihovih storitev. A Sonia Livingstone, profesorica na londonski univerzi London School of Economics and Political Science, je v govoru na eni od letošnjih konferenc podala pomembno opozorilo, »če ne bomo učinkovito regulirali tehnoloških podjetij, bo učinek ozaveščanja kontraproduktiven – ranljivim posameznikom nalaga odgovornost za soočanje z nejasnimi in pogosto izkoriščevalskimi dejanji najmočnejših svetovnih podjetij«.
Orodja umetne inteligence so že del izobraževalnega sistema, saj so izredno preprosta za uporabo in lahko pripomorejo k učinkovitejši administraciji ter odpirajo nove možnosti, ki jih doslej nismo poznali. A obenem ta orodja zahtevajo nova znanja in smernice uporabe, ki bodo vsem udeležencem v izobraževanju, tako učencem kot tudi učiteljem in ustanovam, omogočili, da jih bomo uporabljali premišljeno, kritično in s ciljem višje kakovosti izobraževanja.
