Medijski predvajalnik za varčne

Pretočnih filmskih storitev, ki so na voljo tudi pri nas, je že kar nekaj, njihova enostavnost in praktičnost pa prekašata vse, česar smo bili navajeni doslej. Kaj pa, če nad njimi nismo navdušeni in bi medijske vsebine predvajali s krajevnih nosilcev? Rešitev je medijski predvajalnik.

Časi vzpona medijskih predvajalnikov (Popcorn Hour, WD Live), s katerimi je bilo mogoče na »neumnih« televizorjih predvajati video vsebine (ponavadi piratske, bodimo pošteni), so minili, to je dejstvo. Današnji televizorji imajo v sebi dovolj »pameti«, da lahko na njih poganjamo aplikacije za pretočne filmske storitve, imajo pa tudi aplikacije, ki znajo predvajati video vsebine, ki so na ključkih USB ali kjerkoli v omrežju.

In vendar je trg za t. i. »android boxe« ali že kar »kodi boxe«, ki jih kitajske, pa tudi naše trgovine prodajajo od 20 evrov naprej. Če bi zelo poenostavili, bi rekli, da gre za zelo poceni pametni telefon z Androidom, ki nima zaslona, ima pa video izhod HDMI in nekaj vhodov USB. Če smo natančnejši, pa je to računalnik s procesorjem arhitekture ARM, na katerem je nameščen prilagojeni Android in, največkrat, odprtokodni medijski predvajalnik Kodi (včasih imenovan XBMC). Android poskrbi za ustrezno podstat in prijazen uporabniški vmesnik, Kodi pa za gladko predvajanje tudi najzahtevnejših vsebin 4K (in HDR), kjer si pomaga z vgrajenim dekodirnim vezjem. Rezultat je z dodatno »pametjo« nadgrajeni televizor, ki zna medijske vsebine predvajati iz krajevne shrambe, z zunanjih diskov USB in s česarkoli, kar že imamo v omrežju (denimo omrežni disk NAS).

Naprava ob vklopu prikaže prilagojen androidni zaganjalnik, prek katerega imamo dostop do vsega. Z daljincem.

Poplava vsebin(e)

Če se poglobimo v to ponudbo, ki je v kitajskih spletnih trgovinah res izjemno bogata, lahko razberemo, da se te naprave ločijo po zunanjosti, strojni opremi in ceni.

V »android boxih« je po navadi vgrajen nekakšen »telefonski« procesor, v najcenejših modelih ta danes temelji na varčnejših, počasnejših in cenejših jedrih Cortex-A53, dražji modeli imajo tudi hitrejša jedra Cortex-A72. Cenejši modeli imajo 1 GB pomnilnika, zaradi česar se zna uporabniški vmesnik kdaj tudi zatikati, dražji modeli imajo 2 GB ali tudi več. Enako je od cene odvisna tudi količina notranje shrambe, ki jo lahko uporabimo za hranjenje video vsebin, čeprav tu vendarle bolj priporočamo uporabo zunanjih ključkov ali, še bolje, diskov USB. Vsi »boxi« imajo v okviru procesorskega vezja (SoC) vgrajeno tudi strojno podporo dekodiranju videa, za kar je običajen procesor pač prešibak. Spet odvisno od cene lahko izbiramo med takimi, ki zmorejo ločljivosti do 1080p, in takimi, ki zmorejo tudi ločljivost 4K in kodiranje H.265.

No, naprave se ločijo tudi po programski opremljenosti, a je to s spletnih strani ponavadi nemogoče razbrati. Odločamo se lahko le po različici Androida, ki je nameščen – osebni preizkus pa je vse, kar nas loči od navdušenja oziroma razočaranja. Pa poglejmo, kje smo pristali mi.

Podprte so ločljivosti do 4K.

Za 27 evrov!

Za borih 27 evrov smo iz kitajske trgovine Gearbest naročili škatlico Tanix Tx3 Mini, ki se hvali, da ima vse potrebno za predvajanje filmov v ločljivosti 4K, seveda s podporo prostorskemu zvoku. Poganja ga SoC Amlogic S905W s štirimi jedri A53 (1,2 GHz), 2 GB pomnilnika in 16 GB shrambe, ozaljšan je z modrim LCDjem, ki prikazuje uro, vse skupaj (z daljincem) pa je bilo zapakirano v brezimno kartonasto škatlico, ki je do nas pripotovala neposredno v nabiralnik.

Ob prvi namestitvi je vse kazalo, da gre za »nateg«, saj je Tanix vsako vsebino na televizorju ločljivosti 4K predvajal – v ločljivosti 720p! No, brskanje po forumih je pokazalo, da gre za napako izdelovalca, namestitev nove beta programske opreme pa je težavo odpravilo – Tanix zdaj filme popolnoma tekoče prikazuje tudi v ločljivosti 4K. Resda le take, ki so kodirani s 30 slik na sekundo, a takih s 60 slikami v resnici ni prav veliko, mar ne?

Nameščenih je mnogo aplikacij, vendar sta ključni le dve – Kodi in Youtube.

Nameščen je Android 7.1, s pravo trgovino Play, zato lahko na Tanix namestite karkoli, le zavedati se morate, da boste za upravljanje morali uporabljati priloženi daljinec, kateremu Android pač nikoli ni bil prilagojen (Kodi boste pa tako ali tako upravljali z daljincem/aplikacijo, mar ne?). Prilagojeni začetni zaslon ponuja množico aplikacij, med katerimi izstopajo Kodi (preimenovan v TV Center), Youtube in Netflix. Slednji je tu po nepotrebnem, saj zaradi birokracije z zaščito medijskih vsebin, ki se je »kitajci« niso hoteli iti, omogoča le predvajanje v kakovosti SD (katastrofa!), medtem ko Kodi deluje odlično.

V resnici deluje še »preveč«, saj ima nameščenih kar nekaj dodatkov zunanjih programerjev, ki omogočajo dostop do pretočnih piratskih vsebin (pred časom smo pisali o enem takih dodatkov – Exodusu). Vidi se, da Kodijev uporabniški vmesnik izrisuje sam procesor, ki je zato malce »kratek«, zaradi tega premikanje ni popolnoma zvezno, po kliku na film pa predvajanje prevzame specializirano vezje, ki delo opravi popolno in gladko. Moti le občasna nestabilnost – v treh tednih nam je napravica trikrat zamrznila, enkrat pa je odpovedal vmesnik HDMI in je slika postala vijolična. Brez težav pa deluje prostorski zvok, ki smo ga do zvočnikov speljali po optičnem kablu.

Za 27 evrov smo nad Tanixom navdušeni, natančnejšim bralcem pa kljub temu polagamo na dušo še dvoje – vgrajen je le 100-megabitni omrežni vmesnik (kopiranje medijskih datotek iz omrežja in vanj, če jih boste hranili lokalno, bi znalo trajati) in le Wifi 802.11n, ki se izkaže za prepočasen za predvajanje vsebin v ločljivosti 4K. No, z ločljivostjo 1080p pa Wifi ni imel težav.

Tanix TX3 Mini

medijski predvajalnik

Cena: 27 EUR.

Kje: www.gearbest.com

Za: Cena! Odlična podpora vsem ločljivostim in prostorskemu zvoku.

Proti: Uporabniški vmesnik Kodi je nekoliko počasen.