Objavljeno: 25.8.2020 | Avtor: Jurij Kristan | Monitor September 2020

Medklic AMD

Medtem ko potrpežljivo čakamo, kaj bo AMD konec leta pokazal ob predvidenem lansiranju naslednje, že četrte generacije procesorjev Ryzen, »rdeči« vseeno ne stojijo križem rok. Na trg so čez poletje poslali navite inačice obstoječih čipov s pripono XT in primerke z integrirano grafiko. Oboji imajo zelo usmerjeno namembnost, a iz različnih razlogov.

Izbranci Ryzen 3000XT

Konec maja je Intel splovil deseto generacijo procesorjev Core za namizne računalnike, s kodnim imenom Comet Lake. Ne moremo reči, da je z njo AMD vrnil ugrize iz zadnjih let, je pa pokazal zobe. Kot smo omenili ob testu cenejših ryzenov 3 v majski številki, so tudi comet laki izdelani v Intelovem 14-nanometrskem proizvodnem procesu, medtem ko čipi AMD nastajajo v naprednejšem 7-nanometrskem TSMC. Pri Intelu lahko zato iz svojih vezij iztisnejo konkurenčno zmogljivost le tako, da jih poganjajo pri večji porabi elektrike. Pa vendarle: za tiste, ki jih ne motita ne gretje ne dejstvo, da ima AMD zaradi podpore PCIe 4.0 boljšo platformo, so nekateri od novih intelov povsem spodobna izbira, saj pri določenih nalogah – kot so igre – ryzene malce prehitijo. AMD ni treba zagnati panike, dobro pa vedo, da ne smejo tekmecu prepustiti niti milimetra, zato so pripravili takojšen odgovor: tri malce navite modele, in sicer Ryzen 5 3600XT, Ryzen 7 3800XT in Ryzen 9 3900XT.

V čem je trik?

Razlika v primerjavi z obstoječimi Ryzen 3000X je preprosta: nove inačice imajo malce višji takt boost, se pravi frekvenco, do katere zna procesor med zahtevnejšo obremenitvijo skočiti sam, dokler je še v zapovedanih mejah porabe. 3600XT in 3900XT zmoreta doseči 100 MHz višji boost od 3600X ter 3900X, medtem ko gre 3800XT lahko 200 MHz više kot 3800X. Treba je poudariti, da pride funkcija do izraza le, ko je obremenjenih do približno 80 odstotkov vseh jeder, saj se meja skupnega dovoljenega toplotnega izpusta čipa ni spremenila in še vedno ždi pri 142 vatih. Če vzamemo za primer osemjedrnike, bomo torej skok v taktu opazili, če je obremenjenih do šest jeder, ne pa tudi več. Pri močno večnitnih procesih zaznavne razlike pri XT zato naj ne bi bilo.

Pri AMD pravijo, da so izboljšave posledica manjših posodobitev proizvodnega procesa in da gre torej za čisto običajno vmesno nadgradnjo. Toda več podrobnosti kaže, da smo v resnici verjetno priče odbiranju primerkov procesorjev, ki s tekočega traku pridejo kakovostneje izdelani, čemur v čipovnem žargonu pravimo binning. Najočitnejši namig v to smer je dejstvo, da novinci ničesar ne nadomeščajo, saj tako različice z X kot brez njega Ryzenov 3000 ostajajo v trgovinah, kar da misliti, da gre pri XT za omejeno količino primerkov. Ob tem imajo povsem enake priporočene cene kot istoštevilčni modeli X, se pravi slabih 300 evrov za 3600XT, dobrih 400 za 3800XT in dobrih 500 za 3900XT. Enačaj pa je tudi teoretično mogoč le v primeru 3600XT, ki edini od nove trojice s seboj v škatli nosi privzeti hladilnik Wraith Spire, medtem ko ga moramo pri drugih dveh kupiti sami.

Logično bi bilo, da bi predstavitvi sledila pocenitev obstoječih inačic, zato smo v AMD vprašali, kdaj jo lahko pričakujemo. Dobili smo zanimiv odgovor: takšna pocenitev trenutno ni v načrtu, Xi in XT naj bi deklarirano nosila enaki cenovni nalepki. Podjetje razlaga, da se za kupca razlika dejansko skriva v strošku, in sicer pri hladilnem sistemu. Tako imamo po njihovem na izbiro, ali bomo dolgočasni z X v škatli ali pa si bomo omislili XT s primernim naprednejšim hladilnikom, ki bo iz njega iztisnil največ.

Čakajoč Zen 3

Že iz opisane premise gre pričakovati, da bodo hitrostni pribitki malenkostni, in testi to potrjujejo. Doprinos XT se meri v nekaj odstotkih, zato realno gledano položaja bistveno res ne spremenijo – ne v dvoboju AMD : Intel kot ne pri izbiri za privržence rdečega tabora. Kdor že ima ryzene (ali intele) novejših generacij, mu res ni treba v trgovino po novince. Ti so namenjeni prvenstveno tistim, ki menjajo starejše čipe in so obenem dovolj zanesenjaški, da bodo znali poseči po spodobnejši hladilni rešitvi in jo z rabo tudi izkoristiti; ostali lahko mirno vzamejo lanske inačice. Ryzeni 3000XT so v svojem bistvu žuganje AMD tekmecu, ki mu poskušajo ukrasti veter iz jader tako, da tržišče zasujejo s čim več svojimi izdelki.

Naš nasvet ima trenutno še dodatno težo, ker so cene različic XT, žal, povsem podivjale. Za primerke je bilo treba neposredno po izidu vreči 50 evrov več (ali pa še kaj zraven) od priporočene cene, kar je norost. Tudi v času pisanja teh vrstic, sredi avgusta, se situacija še ni čisto umirila. Tu so se očitno združili koronske motnje v distribuciji, norija za novostjo in pohlep trgovcev, kar smo lahko videli že ob Intelovih comet lakih, zato se ne izplača prenagliti. Ne nazadnje je šefinja AMD Lisa Su čez poletje večkrat obljubila, da kljub pandemiji že konec tega leta prispejo čipi Zen 3 oziroma namizniški Ryzen 4000 ... ki jih ne smemo pomešati s 4000G v nadaljevanju.

Namizniško-mobilniški Ryzeni 4000G

Izdelki serije Ryzen 4000G prihajajo iz čisto druge veje razvoja kot XT. Gre za namizniške izpeljanke čipov Ryzen Mobile 4000, s kodnim imenom Renoir, ki so prvinsko zasnovani za prenosne računalnike in imajo integrirano grafično vezje. Takšno sorto procesorjev AMD označuje z APU oziroma accelerated processing unit. Od tod izvira tudi malce neposrečena imenska shema – 4000 je namreč teoretično že oznaka naslednje linije ryzenov na arhitekturi Zen 3, toda podjetje je pri nalepkah apujev vedno prehitevalo na tak način. Tudi z omenjenimi prenosniškimi čipi je AMD letos pomladi prevetril tržišče, saj se je pošteno zajedel v Intelovo pogačo v tem segmentu. Prvič v zgodovini smo lahko videli, da so proizvajalci prenosnikov širom sveta množično predstavljali lastne naprave na osnovi AMD. Ravno zato smo tudi za namizne škatle prirejene primerke pričakovali z zanimanjem.

Serija novincev vsebuje dvanajst modelov, toda osrednji so v bistvu zgolj trije: osemjedrnik Ryzen 7 4700G, šestjedrnik Ryzen 5 4600G in pa štirijedrnik Ryzen 3 4300G. Njihova poglavitna razlika v primerjavi s prenosniškimi različicami so zrahljane toplotne omejitve, zato imajo ti nativno porabo 65 W, za prenosnike pa 45 W. Nadalje ima vsak od naštetih treh čipov tudi varčnejšo različico GE, z nativno porabo 35 W in seveda nekaj nižjimi frekvencami. Ta šesterica pa ima še svoje izvedenke Pro, torej za profesionalni del trga, kar prinese podporo pomnilniku ECC in vrsto dodatnih, predvsem varnostnih storitev. Spoznamo jih po 50 v zadnjih dveh števkah – na primer 4750G – in so med vsemi na voljo najprej, zato so tudi med našimi testnimi primerki.

Monolitno drobovje

Apuji serije 4000 v sebi združujejo procesorska jedra arhitekture Zen 2 in pa grafični čip arhitekture Vega – se pravi prejšnje generacije, kajti aktualne grafične kartice AMD Radeon nosijo gpuje družine Navi. Inženirji so grafične procesne enote pošteno spremenili in so več kot polovico učinkovitejše kot v prejšnji generaciji. Čeprav jih je na papirju manj kot prej – 8 proti 11 pri najmočnejših modelih –, v splošnem velja, da je grafični del novih apujev približno četrtino zmogljivejši od tistega v seriji Ryzen 3000G.

Razen dodane grafike lahko ostale pomembne razlike v primerjavi z namizniškimi CPU Matisse, kot so opisani XT, strnemo v tri točke. Za renoirje AMD ni uporabil čipletnega dizajna, temveč gre za monoliten kos silicija, v celoti napravljen v procesu 7 nm TSMC. Takšni čipi so varčnejši in imajo lahko tudi razmeroma visoke frekvence. Po drugi strani je število jeder omejeno na največ osem, ker pač v tem primeru ne morejo zlagati poleg dodatnih čipletov z jedri. Druga posledica je okleščeno vhodno-izhodno vezje, ki podpira le vodilo PCIe 3.0 in ne 4.0 kot večji bratje. To je pomemben podatek za tiste, ki potrebujejo zmogljivejši računalnik, obenem pa je PCIe 4.0 ta hip ena poglavitnih prednosti AMD nasproti Intelu. In tretja točka: renoirji imajo kar osemkrat manj predpomnilnika L3 od matissov – po en megabajt na jedro, nasproti osmim v Ryzenih 3000. To ima viden učinek na zmogljivosti, a je bila pač nujna žrtev pri snovanju prenosniškega procesorja.

Računalnik za babico

Pri hibridnih procesorjih z integrirano grafiko se vselej najprej poraja vprašanje, ali so dovolj zmogljivi za samostojno poganjanje iger. Čeprav Ryzeni 4000G hitrostno letvico kar zaznavno dvignejo in smo bili nad številom sličic na sekundo v nekaterih zahtevnejših igrah mestoma presenečeni, pa spet obstanejo ravno pod mejo, pri kateri bi lahko dejali, da gre za dober stroj za igričarjenje v 1080p. Torej: tole še vedno ni procesor za resnejšega »gamerja«, vsekakor pa dobro poganja manj zahtevne naslove, kot sta Rocket League in Fortnite.

Da bi takšen procesor poskušali povezati z zmogljivim radeonom ali geforcem, pa zaradi vodila PCIe 3.0 tudi ni preveč smiselna možnost, obenem pa tako žrtvujemo poglavitno prednost – odsotnost potrebe po ločeni grafični kartici. Tudi ti apuji so uporabni za enake naloge kot njihovi predhodniki: brskanje po spletu, pisarjenje in video. Po domače: izberemo jih, ko sestavljamo »mašino« za babico. V tej vlogi se odrežejo odlično, saj so tudi cene privlačne. Vstopni model Ryzen 3 Pro 4350G je pri 160 evrih le desetak dražji od štirijedrnika 3300X, Ryzen 5 Pro 3650G pa je pri dobrih dvesto evrih zelo spodoben primerek šestjedrnika. Treba pa je poudariti, da te primerke trgovci v tem hipu ponujajo na lastno pest, kajti uradno so zgolj del sestavljenih računalnikov, zato naj bo kupec pozoren, ali je v ponudbi priložen hladilnik in podobno. V AMD pravijo, da naj bi jeseni napovedali še nekaj zmogljivejših, diskretnih modelov. A vprašanje je, koliko se bo izplačalo odločiti za nakup le nekaj mesecev pred prihodom novih zenov.

AMD Ryzen 9 3900XT

Cena: 600 EUR

Za: Zmogljivost.

Proti: Minimalni dvig hitrosti za previsoko ceno.

AMD Ryzen 7 3800XT

Cena: 480 EUR

Za: Zmogljivost.

Proti: Minimalni dvig hitrosti za previsoko ceno.

AMD Ryzen 5 3600XT

Cena: 260 EUR

Za: Zmogljivost.

Proti: Minimalni dvig hitrosti za previsoko ceno.