Mehki del domačega kina
Rešitve za hišni kino so se v zadnjem letu preselile iz nišnih v domala vse izdelke zabavne elektronike, začenši s televizorji. Toda programski paketi, ki spremenijo domači računalnik v predvajalnik za hišni kino, imajo še vedno svoj čar. Predvsem pa prilagodljivost, ki je specializirane naprave kljub hitremu razvoju še vedno ne dosegajo. Za povrh na tem področju še bila izrečena zadnja beseda - Google in Apple napovedujeta, da nas pravi razcvet novih možnosti šele čaka.
HTPCSW - MediaPortal 06.jpg - Spremljamo lahko tudi vremensko napoved, lokalno in v slovenščini.
HTPCSW - MediaPortal 03.jpg - Program podpira predvajanje lokalnih glasbenih posnetkov, pa tudi radijske postaje.
HTPCSW - Boxee 11.jpg - Pri večini vsebini Boxee potegne iz interneta dodatne informacije.
HTPCSW - Boxee 05.jpg - Spremljamo lahko tudi tv serije, tudi prek interneta. Žal le v ZDA.
Ko smo pred nekaj več kot letom dni prvič pregledali ponudbo programskih paketov za hišni kino, smo zapisali podobno, kot bi danes - da gre pri teh večpredstavnih predvajalnikih še za razmeroma mlado področje, ki se hitro razvija, in ugibali, kaj nas čaka na naslednjem koraku. Kljub temu si nismo mislili, da bo razvoj ubral tako velike korake naprej v tako kratkem času in se hitro preselil iz programskih rešitve v strojno opremo.
Najprej so koncept uporabniških vmesnikov za hišni kino osvojili izdelovalci računalniške dodatne strojne opreme in na trg poslali cel kup namenskih strojnih predvajalnikov, ki za nekaj evrskih stotakov (danes v bistvu zadostuje že samo eden za obilico veselja) omogočajo predvajanje domače digitalne zbirke video posnetkov, glasbe in fotografij. Še pred letom dni je bila ta funkcionalnost vgrajena le v peščico televizorjev, manj, kot je prstov na roki. Danes domala vsak nov model televizorja podpira vsaj predvajanje glasbe in fotografij, pogosto pa tudi cele plejade različnih video zapisov. Bolje opremljeni televizorji imajo zaradi tega kot osnovni del opreme kar omrežni vmesnik in še kup drugih, do včeraj tipično računalniških lastnosti.
Ob tem dogajanju se torej poraja vprašanje, zakaj bi potemtakem sploh še uporabljali osebni računalnik v vlogi predvajalnika in kaj je dodana vrednost, če se odločimo za enega od programskih paketov, katerih opis sledi v naslednjih odstavkih. Odgovor je hkrati preprost in zapleten, odvisno od tega, s katerega zornega kota gledamo na hišni kino.
Če smo zadovoljni z osnovnim funkcijami, denimo možnostjo hitrega predvajanja z domačega zunanjega diska ali ključka USB, bo najbrž uporaba posebnih programov nepotrebno pretiravanje (angleško lepo rečeno - overkill). Zahtevnejšim uporabnikom in tistim, ki jim je zbirateljstvo posnetkov pravzaprav konjiček, pa se bo hitro zazdelo, da so strojne rešitve omejujoče in premalo razširljive. Zlasti zato, ker le redki izdelovalci strojnih rešitev (sem lahko vštejemo tudi vse televizorje) redno posodablja sistemsko programsko opremo (firmware). V večini primerov zato s časom ostanemo z enako funkcionalnostjo kot tedaj, ko smo televizor prvič pripeljali iz trgovine, to pa v hitro spreminjajočem se okolju nikakor ni dobro.
Pri programskih rešitvah je ravno nasprotno. Nove različice si pogosto sledijo skoraj vsak mesec, zlasti pri tistih projektih, kjer v ozadju stoji odprta koda ali skupnost navdušencev, ki najnovejše zamisli in spletne storitve kaj kmalu vgradijo v svoje izdelke. Uporabniška izkušnja z računalnikom je zato morda nekoliko bolj zapletena kot pri namenskih napravah, vendar po drugi strani bolj poglobljena in živopisna.
Ko govorimo o programih za hišni kino, pa smo v zadnjem letu opazili še eno posebnost. Glede na priljubljenost bi pričakovali, da bi se v letu število projektov in izdelkov na tem področju precej povečalo, a se je zgodilo prej nasprotno. Nekateri še včeraj razmeroma znani izdelki so pravzaprav izginili, avtorji pa so pridružili drugim projektom. Posebnost je tudi v temu, da na tem področju v resnici uspevajo bolj ali manj le brezplačni izdelki, ki se napajajo predvsem iz že omenjene navdušenosti zanesnjakov.
Ali to pomeni, da bodo programi za hišni kino počasi izumrli in postali zgolj sestavni del strojni izdelkov za zabavno elektroniko? Morda, toda malo verjetno. S programsko opremo bo vselej mogoče opraviti spremembe hitreje kot v strojni. Pravila igre na tem področju lahko spremenijo le veliki. Spremljati velja predvsem Google, kaj bo naredil svojim izdelkom Google TV. A več o tem v okviru.
Xbox Media Center (XBMC) 10.0
XBMC je tudi po vseh teh letih še vedno glavna referenca na področju hišnega kina. Morda tudi zato, ker je na voljo na največ platformah - deluje tako na sistemih Windows, Mac OS X, Linuxu, posebnost pa je različica za igralno konzolo Xbox, po kateri je XBMC pravzaprav dobil glavni del imena. Najbrž tudi zato, ker gre za odprtokodni projekt, pri katerem lahko sodelujejo vsi, ki jih to področje zanima.
Xbox Media Center (XBMC)
Kaj: Program za hišni kino.
Izdeluje: XBMC,www.xbmc.org.
Podprte platforme: Windows, Linux, Mac OS X, Xbox, Apple TV, Live CD.
Za: Uporabniški vmesnik, enostavna namestitev, veliko število podprtih platform.
Proti: Ne podpira snemanja iz video virov, omejena podpora spletnim virom.
V zadnjem letu je program doživel nekaj manjših sprememb, pravkar pa je v splošno rabo prišla naslednja velika različica XBMC 10.0, ki nosi delovne ime Dharma. Morda najpomembnejša novost nove različice je povsem na novo napisan podsistem za uporabo dodatkov (add-ons), s katerimi lahko osnovno funkcionalnost izdelka razširimo na številne zanimive načine. Ali pa v celoti spremenimo grafični videz programa.
Dodatki za XBMC so v resnici na voljo že lep čas, le da je bila njihova pravilna namestitev v preteklosti trd oreh tudi za zelo izkušene uporabnike. Namesto tega zdaj z dodatki upravljamo kar iz samega programa, in to na najbolj enostaven način med vsemi programi za hišni kino. Za povrh XBMC samodejno pregleduje, ali so za posamezen dodatek na voljo posodobitve, ne da bi moral za to skrbeti uporabnik.
Kako pomembni so ti dodatki za hišni kino? Vsekakor zmorejo precej več, kot si morda predstavljamo. Eden od dodatkov, denimo, XBMC na osebnem računalniku spremeni v igralno konzolo. Bodisi za igre, ki jih izvajamo v emulatorjih (denimo NES), pa tudi kot povezovalni člen, kjer lahko posamezne igre izbiramo podobno, kot bi sicer delali v knjižnicah s filmi ali glasbo. Vsekakor zanimiva posebnost za tiste, ki želijo imeti vse enotno organizirano. Seveda pa so na voljo še dodatne razširitve, ki jih avtorji osnovnega paketa niso predvideli.
XBMC 10.0 je dobil še eno pomembno lastnost - popolno podporo strojnemu pospeševanju video posnetkov (tako na PCjih kot Macih). Tega bodo še posebej veseli vsi, ki za hišni kino uporabljajo malo starejši računalnik ali procesno omejene netbooke. Pri teh zgolj programsko dekodiranje za video posnetke v visoki ločljivosti ne bi zadostovalo. Če imamo eno od podprtih grafičnih kartic, se z novo različico to povsem spremeni. Bistveno so tudi izboljšali podporo posnetkom na nosilcih blu-ray. Če imamo take, ki nimajo zaščite DRM, jih lahko predvajamo kar z dekoderjem v samem programu, drugače pa zna XBMC izkoristiti jedra nekaterih komercialnih programov, s čimer lahko računamo, da bomo brez težav predvajali tudi izvirne filme v visoki ločljivosti.
XBMC ima prenovljen, prijaznejši grafični vmesnik.
Upravljanje nastavitev je zdaj bistveno lažje
XBMC je dobil tudi zmožnost predvajanje pretočnih vsebin iz spletnih storitev. Čeprav ta podsistem še ni tako razdelan kot, recimo, pri programu Boxee, smer lepo nakazuje, da se bo tudi XBMC podal na pot predvajanja spletnih virov, kar je najbrž prihodnost celotnega področja programov za hišni kino.
Pohvaliti velja tudi na novo napisane "scraperje", procedure, ki za večpredstavno vsebino iz spletnih storitev prečrpajo metapodatke, kot so opisi filmov, naslovnice za filme in albume ter drugo. XBMC zdaj morda najhitreje med vsemi programi pregleda obstoječo zbirko večpredstavnega gradiva in dopolni metapodatke. Postopek, ki drugod (denimo pri Boxeeju) traja kar precej časa.
Tako kot se za odprtokodne izdelke spodobi, pa Dharma ni zadnje, kar imajo povedati avtorji. Na spletnih straneh je že mogoče videti seznam novosti, ki bodo v naslednji različici z imenom Eden in kasnejših. Med največjimi novostmi, ki se obetajo v XBMCju, bo povsem na novo napisana podpora tv sprejemnikom (tunerjem) in možnost snemanja tv programov na disk. Nekaj, kar nekateri tekmeci že poznajo, vendar verjamemo, da bodo XBMCjevci to naredili še bolje. Vsaj doslej so svoje naloge opravljali temeljiteje kot drugi.
Zanimiva je tudi novica, da so v podjetju Sigma Designs (družbi, ki izdeluje čipe za večino znanih strojnih predvajalnikov) napovedali, da bodo XBMC prenesli in podprli v svojih bodočih izdelkih. To pomeni, da bomo nekega dne XBMC morda srečali v malih strojnih predvajalnikih, smer, ki jo je že ubral Boxee, pa tudi Apple in Google.
Krmiljenje brez daljinca
Ko razmišljamo o hišnem kinu v obliki programske opreme na osebnih računalnikih, se moramo spoprijeti z dilemo, kako celoto krmiliti na daljavo, iz udobnega fotelja. Klasični zunanji napravi za računalnike, tipkovnica in miška, v takem okolju seveda nista primerni. Daljinski upravljavci zadevo resda razrešijo, vendar so še vedno precej redka zunanja oprema na računalnikih. Brezžične tipkovnice so boljša izbira, vendar nam še vedno ostane odprto vprašanje krmiljenje miške.
Razvijalci programov za hišni kino so pri tem prišli do domiselne ideje. Zakaj ne bi namesto miške (in morda celo tipkovnice) uporabili kar zaslona pametnih telefonov ali celo tabličnih računalnikov? Ti imajo zaslon, občutljiv za dotik, primeren za krmiljenje smerniških tipk ali miške, kot bomo videli, pa še precej več. Drugo, kar imajo vse te mobilne naprave, je vmesnik Wi-Fi in prav prek krajevnega omrežja poteka komunikacija z računalnikom, ki opravlja vlogo hišnega kina.
Tako XBMC kot Boxee tako znata danes delovati tudi v obliki spletnega strežnika, kar pomeni, da dovoljujeta krmiljenje na daljavo prek brezžičnega omrežja. Na pametnem telefonu potrebujemo le ustrezen program in nekaj namestitev, da programa povežemo z nastavitvami. Programi za krmiljenje so danes na voljo tako za telefone z Google Andorodiom kot Applove iPhone oziroma tablične računalnike iPad.
Boxee je mogoče krmiliti prek iPhona ali iPada.
Napredni krmilni programi omogočajo prikaz menujev z naslovnicami filmov.
Najosnovnejše, kar znajo ti programi, je simulacija smerniških in še nekaterih drugih krmilnih tipk (Enter, ESC), ki jih tipično uporabljamo na klasični tipkovnici za krmiljenje programov za hišni kino. Že to je povsem dovolj in v praksi boljša varianta kot krmiljenje z drugimi napravami. Tudi zato, ker prenos podatkov prek omrežja Wi-Fi deluje brez težav na večjih razdaljah kot siceršnje povezave tipkovnic, daljincev prek povezav bluetooth, radijskih kanalov ali celo infrardečih povezav.
Toda pametni telefoni danes ponujajo še več. Boljši programi omogočajo tudi možnost krmiljenja s kretnjami (podrsamo levo, za izbore elementa levo ipd. ...). Največja stopnja razvoja, in najbolj spektakularne pa so napredne rešitve, ki od programov za hišni kino dobijo tudi povratno informacijo o vsebini, ki jo izbiramo ali predvajamo. Tako lahko na primer na mobilni napravi prikažejo seznam filmov ali glasbe, ki je na voljo. In ker imamo brezžično povezavo, lahko na telefonu to vidimo, denimo, v obliki naslovnic, ki so bile prenesene iz baze IMDB. Možen je tudi prikaz dodatnih opisov filma ali seznama skladb na albumu. Rešitev, ki je tako uporabna kot prijetna na videz. Če imate združljiv pametni telefon, je to vsekakor smer, ki jo velja ubrati, zlasti zato, ker je kar nekaj teh programov na voljo brezplačno.
Media Portal 1.12
Media Portal je od trojice tokrat predstavljenih programov morda najmanj znan, vendar morda celo po krivici. Projekt, ki je nastal iz ene od "kosti" projekta XBMC, se je namreč razvil v grafično nadvse prijeten, preprost, a popoln program, ki zna celo več kot bolj znani vzorniki.
Media Portal
Kaj: Program za hišni kino s podporo spremljanju tv programa.
Izdeluje: Team Media Portal, www.team-mediaportal.com.
Podprte platforme: Windows.
Za: Podpora snemanju tv programov, grafični vmesnik, spletni radio, možnosti organiziranja zbirk vsebin.
Proti: Omejena podpora spletnim storitvam, deluje samo v okolju Windows.
Za začetek omogoča integracijo s tv sprejemniki, torej tudi spremljanje in seveda snemanje tv programov. Za prave ljubitelje hišnega kina je pogosto že samo to dejavnik, ki lahko odloči o izbiri programa. V novejših različicah je program dobil tudi opcijsko zanimivo vlogo strežnika. Če imamo doma več računalnikov, lahko izkoristimo tv sprejemnik v "strežniku" za to, da predvajamo tv program na druge računalnike v hiši. Pri možnosti snemanja tv programov imamo zdaj celo možnost, da program samodejno zbudi računalnik, ko pride čas, da bi bilo treba posneti določeno oddajo. Seveda pa je treba preveriti, da računalnik pravilno reagira na signale S3/S4 pri sistemih za varčevanje z energijo in programski vklop.
Seveda ima program za spremljanje tv programa vgrajeno tudi podporo sprejemu elektronskega tv sporeda. V ta namen zna Media Portal spremljati različne vire - lahko spored, ki je posredovan prek signala DVB-T ali pa že nekaj časa standardni zapis za izmenjavo tv sporeda v obliki XML datotek (XMLTV). Zanimiva pa je še ena možnost. Na zahtevo zna Media Portal poiskati za filme na sporedu dodatne informacije in slike iz spletnih storitev, kot je IMDB. Enako kot delajo "scraper" procedure v drugih paketih, le da tokrat ne samo za lokalne večpredstavne posnetke, temveč tudi za tv program. Uporabno.
Media Portal je doživel odlično prenovo grafičnega vmesnika.
Zanimiva je grafična ovojnica čez nekatere spletne storitve.
Media Portal seveda brez težav prežveči vse video zapise, ki jih imamo v domači zbirki. Za večino posnetkov tudi najde pravilne dodatne metapodatke, čeprav smo nekajkrat naleteli na neljube napake. Toda to bodo najbrž že popravili. Škoda le, da ni zagotovljena podpora strojnemu dekodiranju video posnetkov.
Zanimivo, da zna tudi pri glasbi najti dodatne informacije o izvajalcih in albumih, bolje in bolj obširno kot drugod. Ko smo že pri glasbi - novost je zmožnost uporabe zvočnih učinkov pri predvajanju glasbe. Najzanimivejša je možnost sprotne pretvorbe posnetka v prostorske zapise 5.1 in celo 7.1, ki znajo pričarati drugačno ozračje. Če to ni dovolj, zna program uporabiti dodatke za Winamp in VST, ki so značilni za glasbene programe. Pri glasbi je zelo uporabna še ena novost - možnost definiranja lastnih skupin, map in hierarhij glasbenega gradiva, kar pride prav zlasti pri obširnih zbirkah. Standardno združevanje, po izvajalcu, naslovu ali žanru, je namreč v takih primerih precej omejujoče.
V primerjavi s tekmeci se Media Portal razlikuje tudi po temu, da podpira poslušanje radijskih postaj - bodisi tistih, ki jih dobimo prek sprejemnika DVB-T, ali pa spletnih radijskih postaj. Za povrh lahko tudi tukaj na željo snemamo svoje priljubljene programe, tako kot pri tv programu.
Media Portal pozna tudi integracijo s spletnimi storitvami, čeprav tu še precej zaostaja za tekmeci. Prek programa lahko spremljamo vremensko napoved, novice prek dovodov RSS in, zanimivo, gradivo v spletni enciklopediji Wikipedia. Avtorji so tudi zagotovili možnost uporabe preprostih iger, kot so tetris, mastermind in druge. Čeprav bo to najbrž manj zanimivo kot zagotovilo za dostop do spletnih video storitev, ki tu manjka.
Avtorje gre pohvaliti, da so Media Portal v nekaj različicah precej pohitrili, čeprav so na posameznih področjih drugi tekmeci še vedno hitrejši. Zato pa so grafični oblikovalci imeli zelo srečno roko in naredili v celoti morda najbolj ličen izdelek ta hip. Pa še ena posebnost - program je v celoti na voljo tudi v slovenščini, kar je poleg XBMCja prej posebnost kot pravilo. Ali lahko z vsem tem Media Portal preživi ob močni konkurenci? Odgovor je: da.
Boxee
Pred letom dni nas je med vsemi programi za hišni kino najbolj prijetno presenetil tedaj še mladi program Boxee, ki ima prav tako skupno ogrodje kot že prej omenjeni XBMC. Program, ki je uvedel inovativen grafični vmesnik in predvsem kot prvi temeljito pokril integracijo s številnimi spletnimi večpredstavnimi in drugimi storitvami, je v tem času pridobil zelo veliko podpornikov, obenem pa pritegnil več medijske pozornosti kot vsi drugi tekmeci skupaj.
Boxee
Kaj: Program za hišni kino s podporo internetnim storitvam in virom.
Izdeluje: Boxee,www.boxee.tv.
Podprte platforme: Windows, Linux, Mac OS X, Apple tv, lastna strojna oprema.
Za: Uporabniški vmesnik, podpora spletnim storitvam in virom.
Proti: Ne podpira snemanja iz video virov, počasno indeksiranje vsebin.
Morda tudi zaradi odločitve, da se je podjetje, ki stoji za programom, odločilo razviti lastno strojno opremo, na kateri bi deloval program. Nastal je Boxee Box, ki ga za Boxee izdeluje podjetje D-Link, rešitev pa se v marsičem razlikuje od podobnih strojnih večpredstavnih predvajalnikov na trgu. Za začetek temelji na Intelovem procesorju in je s strojne plati bolje podkovana kot večina tekmecev. Rešitev, bogato opremljena z vmesniki in funkcijami, je v ZDA hitro postala uspešnica. Prav v zadnjih dneh pa je Boxee napovedal tudi partnerstvo z družbo Iomega, ki bo Boxee vgradilo v svoj predvajalnik Iomega TV, ki ima za razliko od Boxee Boxa tudi vgrajene krajevne diske (od 1 do 2 TB).
Toda v ozadju je še vedno večpredstavni program, ki prav tako še naprej deluje na računalnikih PC oziroma Mac in kot posebnost tudi kot alternativni program na priljubljenem Applovem izdelku Apple TV. Kar zadeva operacijske sisteme, Boxee deluje tako na Windows, Linuxu kot MacOS.
Kljub široki javni pozornosti pa moramo zapisati, da je Boxee v zadnjem letu napredoval razmeroma malo, zagotovo manj kot tekmeci. Za povrhje zdaj po več kot letu dni razvoja izdelek še vedno v nekakšni "beta faz", saj ni priplezal še niti do različice 1.0. To se sicer ne kaže na stabilnosti delovanja, saj je program pri delovanju zelo zanesljiv, vendar nakazuje, da avtorji še niso razrešili vseh začetnih želja, preden se lotijo razvoja nadaljnjih funkcionalnosti oziroma različic.
Začetni zaslon združuje številne koristne informacije.
Udarna prednost programa je podpora spletnim storitvam in virom.
Boxee ima tako še naprej enak uporabniški vmesnik, ki je sicer zelo prijeten in tudi nekoliko bolj funkcionalen kot pri tekmecih. Zaradi spretne zasnove menujev, kjer je glavni menu zelo hitro na voljo, denimo porabimo manj časa za sprehajanje po menujih in izbor funkcij. Predvsem ugaja, da je večina zaslona namenjena podatkom o gradivu, menuji pa se prikažejo z leve ali desne strani zaslona, in še to le tedaj, ko jih potrebujemo. Seveda ni treba posebej poudarjati, da Boxee predvaja domala vse zapise, ki jih danes srečamo na osebnih računalnikih. Tako kot prej omenjeni tekmeci pa je celoten uporabniški vmesnik na voljo tudi v slovenščini. Če programu lahko kaj zamerimo, je to sorazmerno počasno indeksiranje vsebin, oziroma so tekmeci tu v tem času naredili korak naprej. Zato pa je indeksiranje bolj temeljito kot drugod in končni rezultat boljši.
Udarna lastnost programa Boxee je zagotovo povezljivost s spletnimi storitvami in družabnimi omrežji. Po zadnjem štetju, vsak dan pa nastajajo novi, program danes podpira že več kot sto različnih spletnih storitev, ki segajo od podpore Youtubu, Picasu, Flickru kot tudi družabnih omrežij, kot sta Facebook, Twitter in druga. V zbirko torej sodijo video storitve, internetne radijske postaje, spletne storitve za fotografije, storitve za novice in še marsikaj drugega. V ZDA je mogoč s programom dostop tudi do priljubljenih filmskih spletnih storitev, kot so Netflix, Vudu, Vevo in Hulu, žal stvar ne deluje na IP naslovih drugod po svetu. Tu tudi spretni hackerji niso našli "stranske" rešitve, tako da lahko v teh krajih na to funkcionalnost kar pozabimo.
Poleg podpore zunanjim storitvam ima Boxee že sam po sebi vgrajeno družabno omrežje, prek katerega s prijatelji delimo predvsem priporočila o tem, katere vsebine (krajevne ali spletne) se splača ogledati.
Ekipa, ki razvija Boxee, ima, kot kaže, silno veliko energije. Na letošnjem sejmu CES so tako napovedali tudi Boxee za tablične računalnike Apple iPad. Program za najbolj priljubljeno tablico bo lahko krmilil program na računalniku oziroma predvajalnikih Boxee Box/Imega TV (skupaj z grafično bogatimi menuji), pa tudi nasprotno - Boxee bo znal prenašati video posnetke v pretočni obliki na tablični računalnik. Podrobnosti sicer še niso razkrite, vendar se zdi, da je Boxee zopet naredil korak pred tekmeci.
Boxee je morda najmlajši med programi za hišni kino, vendar zaradi širokega izbora možnosti nemara še naprej tudi prvi kandidat za pristanek v domačem kinu. Tekmeci so ga v letu dni marsikje dohiteli, a le redkokje prehiteli. Program ni popoln, manjka mu predvsem podpora tv sprejemnikom in možnost spremljanja tv programov, vendar to nadomešča s podporo spletnim "tv postajam". Povsem možno pa je, da bodo energični avtorji s časom zapolnili tudi to vrzel.
Garancija za obstoj je razvoj
Po vsem, kar smo videli in preizkusili, lahko rečemo, da so programi za hišni kino v letu dni naredili velike korake naprej, čeprav moramo pogledati v (pomembne) podrobnosti, saj je osnova vseh postavljena že nekaj časa. Nedvomno so vsi trije programi sčasoma postali pravi izdelki in ne zgolj polizdelki, ki zahtevajo pravega strokovnjaka, da bi pravilno delovali. To bo vsekakor privabilo večje število uporabnikov.
Toda programi za hišni kino se kljub temu spoprijemajo s konkurenco strojnih rešitev, ki ni od muh. Toda z vsebinskega zornega kota so v primerjavi z njimi precej bolj dodelani izdelki. Če bi strojne izdelke za hišni kino ločili na stojno in programsko opremo, bi pri marsikaterem sicer povsem solidnem izdelku lahko zapisali, da je programski del bistveno bolj skromen. Zato je zelo verjetno, da bodo vsi trije programi prej ali slej našli pot tudi v strojne predvajalnike, podobno, kot je že ubral pot Boxee z izdelkom Boxee Box.
Kaj pa strojna oprema?
Medtem ko so bile rešitve za hišni kino še pred tremi leti bolj ali manj povezane z namenskimi programi in osebnimi računalniki, so primat na tem področju v zadnjem letu nedvomno prevzeli mali strojni večpredstavni predvajalniki, ki jih priključimo na domači televizor. S cenami, ki se spustijo tudi pod 100 evrov, jih najdemo domala v vsaki bolje založeni trgovini, v ponudbi pa so izdelki številnih izdelovalcev, tako tistih s področja računalništva kot zabavne elektronike.
Današnji predvajalniki večinoma povsem korektno opravljajo svoje delo, podpirajo bolj ali manj vse kodeke in zapise, pravilno prikažejo podnapise s šumniki, pa tudi težav zaradi skromne procesne zmogljivosti pri predvajanju posnetkov v visoki ločljivosti skoraj ne zasledimo več. Sliši se super in marsikdo sploh ne bo pogledal dlje od tu.
Logitech-Revue-and-Google-TV.jpg
Logitech Revue je eden prvih predvajalnikov s platformo Google TV.
Toda po drugi strani je tudi res, da so si različni izdelki med sabo zelo podobni, ker celota ponudbe temelji le na nekaj programskih platformah. Te pa so z redkimi izjemami (NMT, nekoliko Xtreamer, WD TV) zelo nedodelane, grafično borne, funkcijsko omeje, vsaj kar zadeva primerjave s programsko opremo. Na splošno velja, da je tudi najboljši strojni predvajalnik precej bolj skromen od najskromnejšega programa v tokratnem kratkem pregledu.
Toda stvari se spreminjajo tudi na tem področju. Že prej smo omenili, da se platforme XBMC in Boxee selijo tudi na področje strojne opreme, in to je že prvi korak v pravo smer, saj kupec pri teh izdelkih dobi vse dobrote programske opreme na osebnih računalnikih. Zanimivo, da so šele pri teh izdelkih izdelovalci spoznali, da napredni uporabnik hišnega kina potrebuje polno alfanumerično tipkovnico (zlasti tam, kjer je interakcija s spletnimi storitvami), in ne zgolj daljinski upravljavec.
Toda to še ni vse. Apple je že pred nekaj leti predstavil svoj predvajalnik Apple TV, ki je izstopal po naprednem grafičnem vmesniku (prvi je, denimo, uvedel pregled filmskega in glasbenega gradiva z ovitki). Lani je Apple to platformo izdatno prenovil, saj zdaj temelji na operacijskem sistemu iOS, torej enakem kot v iPhonih in iPadih. Dolgoročno to pomeni, da lahko na Apple TV pričakujemo dodatne funkcionalnosti z dodatnimi programi, kar je proslavilo izdelke na platformi iOS. Toda kaj, ko je Apple nerazumljivo tudi novi Apple TV omejil na ločljivosti 720p, kot da polne visoke ločljivosti na domačih televizorjih danes še ni. Delno je to mogoče razumeti kot tehnično omejitev zaradi velikosti posnetkov, ki se v primeru Appla načeloma kupujejo v trgovini iTunes in jih morajo uporabniki pretočiti do sebe. Pa vendar je omejitev moteča.
HTPCHW - Samsung Apps.jpg
Samsung je s svojo platformo za pametne televizorje eden najprodornejših na trgu.
Največ obeta nova platforma, ki jo je lani predstavil Google in nosi zopet dokaj nezveneče ime Google TV. Rešitev temelji na operacijskem sistemu Android in obljublja, da bomo s temi izdelki doživeli povsem novo izkušnjo mešanice tv programa in spletnih storitev. Medtem ko drugod izdelovalci stremijo pretežno k predvajanju lokalnih posnetkov ali pretočnih posnetkov prek interneta, se Google TV združuje tudi z živim tv signalom. Zamisel Googla je, da navadne tv programe obogati z dodatnimi informacijami, ki bi lahko koristile gledalcu, kot so rezultati tekem, sporedi, novice, dodatne informacije iz enciklopedij, prikaz lokacij na zemljevidih in vsesplošno prisotna povezljivost z družabnimi omrežji. Seveda pa predvajalnik podpira tudi vse dosedanje možnosti predvajanja lokalnih in spletnih vsebin. Google je že v osnovi pridobil naklonjenost velikih izdelovalcev strojne opreme, kot sta Logitech (predvajlnik Revue) in Sony (Goggle TV vgrajen v tv sprejemnik). Toda v načrtih se je, kot kaže, nekaj ustavilo, saj je Goggle tik pred novim letom ustavil oziroma prestavil množično dobavo teh izdelkov. Uradni razlog ni znan, govori pa se, da je nekoliko delal račun brez krčmarja, kar zadeva podporo lastnikov avtorskih pravic in zlasti tv postaj v ZDA, ki imajo kar nekaj pridržkov. Ne glede na to je Google TV platforma, ki jo velja spremljati.
D-Link Boxee Box 3.jpg
Boxee Box je reinkarnacija odprtokodne programske opreme v lični strojni opremi.
Povedati je treba, da Google TV ne bo edina taka platforma, saj se pojavljajo že neposredni konkurenti. Prvi je DivX s svojo platformo DivX TV, ki poleg predvajanj lokalnih vsebin meri tudi na podporo predvajanju spletnih vsebin. Zavezništva išče zlasti med izdelovalci zabavne elektronike. Prav slednji pa so morda najresnejši tekmeci Googlu, Applu in drugim ponudnikom rešitev za hišni kino. Nekateri med njimi so začeli razvijati lastne platforme in jih nato vgrajujejo kar v zmogljivejše televizorje. To je s stališča udobnosti rabe morda najpreprosteje. Na tem področju je najuspešnejši Samsung, ki je pred novim letom oznanil, da so njihovi uporabniki na pametne televizorje prenesli že več kot milijon aplikacij, imenovanih Samsung Apps, te pa se zgledujejo po aplikacijah na mobilnih telefonih. V Samsungu trdijo, da je že polovica novih televizorjev opremljena s to platformo; to naj bi leta 2012 bilo kar 20 milijonov enot.