Meje digitalne vidljivosti
Se še spomnite časov, ko so profesionalni uporabniki trdili, da z monitorji LCD nikakor ni mogoče pravilno prikazati vseh barv, ki jih pri svojem delu obdelujejo? Danes katodnih monitorjev ni več, vendar ti uporabniki še vedno trdijo enako. Vsaj za modele, ki jih kupujejo smrtniki. Zato smo se lotili preizkusa tistih, ki so namenjeni prav njim - profesionalcem.
S primerjavo nekaterih najboljših monitorjev tega časa smo želeli preizkusiti, kje so meje opreme, ki jo je danes moč kupiti, in kakšne so še vedno pomanjkljivosti tudi najboljših LCDjev.
Ko smo si pred nekaj meseci podrobneje ogledali ponudbo monitorjev LCD za domačo rabo, smo ugotovili, da so vedno večji in cenovno ugodnejši. In če je bilo takrat še videti, da se bo trend nadaljeval, je danes videti, da bomo z vedno več palci počasi nehali. Za domačo rabo se bomo najverjetneje ustavili pri 26 palcih, profesionalci bodo morda odnehali že prej. Vse, kar je več, je namreč že kar preveliko za nemoteno delo. Vsaj, dokler govorimo o monitorjih in ne televizorjih, pri katerih si "delovno mesto" uredimo nekaj metrov dlje ...
Pri resnem delu z grafiko je vidnost podrobnosti zelo pomembna, vsekakor pa ni edina lastnost, ki jo od profesionalnega monitorja zahtevamo. Poleg pravilnih barv je za dober prikaz podrobnosti zelo pomembna tudi velikost pike. Ta mora biti ravno prav velika, da na delovno naravnani oddaljenosti od monitorja ni prevelika za prikaz podrobnosti. Ko velikost pik, ki se danes pojavljajo na monitorjih LCD, pomnožimo z ločljivostjo, ki omogoča najudobnejše delo, dobimo od 22 do 24 palcev. To je po mnenju mnogih velikost zaslona, ki bo večini uporabnikov najbolj ustrezala pri delu z grafiko. Ker pa pri delu večkrat potrebujemo tudi dodatne podatke (orodjarne ...), se mnogi odločajo za več takšnih monitorjev hkrati, drugi pa posegajo po še večjih modelih, ki so morda tudi plod prostorske stiske, ko na mizi ni prostora za več manjših monitorjev. Mimogrede, 30-palčni modeli ponujajo tudi veliko višjo ločljivost (2560 × 1600 namesto običajnih 1920 × 1200 pik) in so tudi zato primerni za tako "dvojno" delo.
Resnica je takšna, da na koncu vsak sam izbere pravo mero zase, dejstvo pa je, da je večji monitor LCD veliko teže izdelati. Že pri osvetlitvi ozadja večji koti, pod katerimi zaradi velikosti zaslona vidimo robne dele slike, pomenijo tudi težave pri kotni vidljivosti. In ne nazadnje moramo pristati še na kompromis med odlično kotno vidljivostjo in najbolje prikazanimi barvami, ki, gledano s stališča vrste matrik, ne gredo z roko v roki. Vsekakor še vedno velja - čim manjši je zaslon, tem boljšega je mogoče izdelati z uporabo iste tehnologije.
Na kratko o matrikah in osvetlitvi ozadja
Na fotografijah je vidna razlika med matriko monitorja Eizo CG241W in matriko na običajnem nizkocenovnem prenosniku, s katerim je delo s fotografijami in grafiko obupno naporno.
Zaslon monitorja LCD je v grobem sestavljen iz vira svetlobe (halogenska "žarnica" ali LEDice) in matrike, ki proti uporabniku monitorja selektivno spušča le izbrane osnovne barve (RGB). Zaradi kombinacije različnih jakosti treh osnovnih barv v vsaki "piki" je lahko zato ta prikazana v milijonih barvnih odtenkov. Natančnost prikaza barv je odvisna od tega, kako fino prilagoditev prepuščanja ti elementi omogočajo, kotna vidljivost pa od tega, kako na široko znajo razpršiti svetlobo. V osnovi ločimo tri vrste matrik, in sicer najosnovnejše TN, ki jih najdemo v vseh cenejših monitorjih LCD, dražje in naprednejše pa bi lahko nekako na grobo razdelili na dve skupini: PVA in IPS.
Osnovne matrike TN (twisted nematic) prednjačijo predvsem po zaslugi ugodne cene, poleg tega pa imajo tudi prednost, ki navdušuje vse, ki potrebujejo monitor za delo s hitro gibljivimi elementi in ne potrebujejo velike barvne natančnosti in enakomerne slike, saj se ta vrsta matrik ponaša z najboljšo odzivnostjo.
Prva različica naprednejše matrike se imenuje VA (vertical allingment), njenih izpeljank pa je več vrst. Tako najemo na trgu matrike PVA (P kot pattern), S-PVA (S - super), MVA (ki je bila na trgu prva, M pa pomeni multi-domain), AMVA (ki je trenutno najnaprednejša, A pa pomeni Advanced) ipd. Njihova prednost je predvsem v odlični kotni vidljivosti, v prikazovanju barv pa je veliko boljša od matrike TN, a kljub temu ne tako dobra kot matrike IPS (in-plane switching).
Slednje so namreč najprimernejše za DTP in grafične oblikovalce, pa fotografe in skratka vse, ki jim je kar najboljši prikaz barv nuja. Prav tako poznamo kar nekaj različnih izpeljank, kot so S-IPS (S kot super), H-IPS (H-kot horizontal, naslednica S-IPS, ki naj bi imela sicer slabšo kotno vidljivost, vendar bolj enakomerne črnine). Praviloma je njihova kotna vidljivost nekoliko slabša kot kotna vidljivost PVA matrik, vendar smo na preizkusu naleteli tudi na nekaj izjem. Njihova slabost je tudi nekoliko slabši prikaz črne barve, kjer delujejo velikokrat nekoliko vijoličasto, poleg tega pa je tudi osvetlitev ozadja velikokrat nekoliko manj enakomerna, saj potrebujejo močneje osvetljeno ozadje. Zadnje čase so te matrike označene še z dodatnimi kraticami, ki pa opisujejo predvsem filter, ki leži nad njo. Tako na primer preizkušeni A-TW opisuje Advanced True Wide Polarizer.
Monitorji pa se ne razlikujejo le po vrstah matrik, temveč tudi po osvetlitvi ozadja. Ker je delo matrike to, da prepušča belo svetlobo prek treh različnih barvnih "filtrov", ki jim je mogoče nastavljati stopnjo prepustnosti, je zelo pomembno, kakšna je ta svetloba. Čim širši je njen barvni spekter, tem več barv bo monitor sposoben prikazati. Najpogosteje uporabljena osvetlitev ozadja CCFL (cold cathode flourescent lamp), kjer so za osvetlitev uporabljene hladne katode (med katere sodijo tudi neonske žarnice), zagotavlja le določen spekter vidne svetlobe. Zato so se mnogi izdelovalci zatekli k osvetlitvi LED, saj diode LED oddajajo širši spekter bele svetlobe, poleg tega pa porabijo manj energije. Z nastavitvijo napetosti jim je mogoče tudi prilagoditi toploto oddane svetlobe, ki se pozna v temperaturi beline na prikazani sliki.
***
No, pa končajmo s teorijo in si oglejmo, kako so monitorji, ki jih trgovci cenijo tudi na (več) tisoč evrov, videti v praksi.
24 palcev
Dell 2408WFP
Ta Dellov monitor, ki smo ga preizkusili že pred nekaj meseci, je navduševal z izjemno dobro kakovostjo slike v konkurenci izdelkov, namenjenih manj zahtevnim uporabnikom. Tokrat smo ga spet vzeli pod drobnogled in ga preizkusili še v boju s težkokategorniki.
Tudi v tej kategoriji nas je že na začetku, ko smo ga v laboratoriju postavili na delovno mizo, navdušil z zelo kakovostnim stojalom, ki je nastavljivo v vse smeri. Lahko ga nastavljamo po višini in zasučemo za 90 stopinj, v levo in desno ga lahko zavrtimo za 30 stopinj, kakovostno in prijetno opravilo pa je tudi nastavljanje naklona. Izdelek je nasploh izdelan iz zelo kakovostnih materialov, tudi v primerjavi z veliko dražjimi izdelki, omenjeno stojalo pa je trdno in masivno.
Prvo razočaranje smo doživeli šele v stiku z gumbi za nastavljanje parametrov, ki so sicer trdno umeščeni in postavljeni ob priročen spodnji desni rob, vendar jih je treba včasih nekoliko močneje pritisniti, zato je treba pritisk včasih ponoviti.
Kotna vidljivost je v težki kategoriji nekako v povprečju, kalibrator pa je izmeril, da je maksimalni kontrast, pri katerem je prikazana slika pravilna pri 64 % zmožnosti monitorja. Kljub temu je tudi izmerjeno kontrastno razmerje odlično, saj je kar 1245 : 1, svetlost črne točke pa je povprečnih 0,32 cd/m2.
Vidnost sivin je nekoliko slabša, pri tem preizkusu pa smo opazili tudi nekoliko nadpovprečna odstopanja pri kotni vidljivosti. Barve so sicer dobro vidne tudi na temnejših delih, slabše pa smo ločili rožnate in rdeče odtenke na svetlejših delih.
Osvetlitev ozadja je enakomerna, temnejša lisa je opazna na desni strani sive slike, na beli, pa tudi na črni sliki pa je vidna nekoliko zelenkasta osvetlitev srednje tretjine slike v navpični smeri.
Dell 2408WFP je opremljen s popolnim naborom vhodov, zato mu na tem področju ni mogoče očitati prav nobene pomanjkljivosti. Poleg tega najdemo na levi strani tudi štiri priključke USB in bralnik pomnilniških kartic, ki zmore tudi kartice CF. To bodo znali ceniti predvsem uporabniki profesionalnih digitalnih fotoaparatov, ki jih gotovo najdemo tudi med "DTPjevci" ...
Dell 2408WFP
Velikost: 24 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,29.
Cena: 749 EUR.
Za: Ugodna cena, kontrastna slika, kakovost in trdnost, prilagodljivost stojala, nabor priključkov in opreme.
Proti: Menujske tipke in delo z menuji.
Zlati monitor
Med monitorji, namenjenimi oblikovalcem, fotografom in vsem, ki se ukvarjajo z bolj ali manj statično grafiko, pri kateri je najpomembnejša kakovost slike, nas je najbolj navdušil Eizo CG241W, ki se lahko pohvali z zelo visoko barvno pravilnostjo in enakomerno osvetljenim ozadjem po zaslugi osvetlitev LED s širokim spektrom. Kljub temu ima ceno, ki je za tako delovno orodje razumna. Tudi kakovost ohišja je na zelo visoki ravni, prav tako stabilnost, za povrh pa navržejo še petletno garancijo.
Tistim uporabnikom, ki se bodo kljub vsemu odločili za še večjo delovno površino z diagonalo 30 palcev, priporočamo, da posežejo po modelu NEC 3090 WQXi, ki se ponaša z barvno pravilnostjo, prilagodljivostjo in kakovostjo prikazane slike, ki naprednemu uporabniku omogočajo kar najboljši nadzor nad delom. NEC si je zato prislužil zlati Monitor med največjimi preizkušenimi modeli.
Eizo CG241W
Eizo je znan kot izdelovalec visokokakovostnih profesionalnih monitorjev, v njihovi ponudbi pa najdemo tudi dosti dostopnejših modelov. Z izdelavo monitorjev se ukvarjajo že od leta 1968, ko so na Japonskem tržili televizorje.
Preizkušeni Color Edge CG241W je na vrhu ponudbe, zato so mu namenili matriko S-IPS in moderno LED osvetlitev ozadja.
Menuji uporabniku ne bodo takoj zlezli pod kožo, čeprav glede na namembnost izdelka niso preveč obsežni. Je pa mogoče nastavljati vse, kar potrebujemo za prikaz pravilne želene slike. Motila nas je razporeditev tipk, ki so poleg tega pod zaslonom na sredini spodnjega roba in je zato treba pri nastavljanju roko iztegniti čez tipkovnico. Vendar pri tem Eizo ni osamljen primerek.
Uporabljeni materiali so na zelo visoki ravni, predvsem ko govorimo o ohišju, nekoliko razočara le kakovost plastike, ki pokriva kablovje na zadnji strani. Mogoče je nastavljati tako naklon (zaslon lahko nazaj nagnemo za kar 45 stopinj), mogoče ga je zasukati v desno za 90 stopinj, vrteti levo in desno, povrh vsega pa je na monitorju nameščen še pokrov, ki preprečuje vdor okoliške svetlobe.
Kakovost prikazane slike je zelo dobra, v vseh pogledih. Osvetlitev ozadja je enakomerna, majhna odstopanja v osvetlitvi smo opazili le na levi strani, kjer je slika za odtenek svetlejša, ter nekoliko svetlejša zgornja vogala, ko zremo v črno sliko. Dobra je kotna vidljivost, ki sicer ni popolnoma v vrhu, vendar ni dlje kot stopničko stran. Monitor pa najbolj navduši ob pogledu na različne odtenke sivin, kjer so ti vidni svetlobno enakomerno naraščajoče, zato je vidnost podrobnosti naravnost odlična. Prav tako kakovosten in enakomeren je tudi prikaz različnih barvnih odtenkov, vrednost odčitanih barvnih "pravilnosti" pa je s povprečnim odstopanjem 0,86 in z najvišjim barvnim odstopanjem le 1,94 na zelo visoki ravni.
Kje pa se plača davek pri takšnem zaslonu, bo marsikdo vprašal. In odgovor je pri odzivnem času. Ta je tako visok, da ko čez besedilni dokument povlečemo odprto okno z belim ozadjem, na prvi pogled pomislimo, da je okno prosojno. Zato ta monitor kljub vsemu odsvetujemo tistim, ki se večji del ukvarjajo z gibajočimi elementi.
Eizo CG241W je namenski izdelek, zato bomo na njem našli le dva vhoda DVI-I in dva vhoda USB. Vsem, ki se ukvarjajo z grafiko in fotografijo, ga kljub nekoliko višji ceni toplo priporočamo.
Eizo CG241W
Velikost: 24 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 0,86.
Cena: 2025 EUR.
Za: Barvna pravilnost in kakovost slike, enakomerno osvetljeno ozadje, trdnost stojala, dobro prilagodljiv ščitnik proti vdoru svetlobe.
Proti: Zelo slaba odzivnost.
HP LP2480zx
Hpjev izdelek na prvi pogled ni prav nič prepričljiv, saj ne deluje prav nič kakovostno, kaj šele dragoceno. Čeprav je izdelek v resnici natanko tak. V ohišju vsakdanjega nizko cenovnega razreda se skriva kakovostna matrika, ki jo osvetljuje LED osvetlitev. Pa tudi pod nič kaj prijetno plastiko se skrivajo več kot dostojni mehanski deli. Naj gre za kovinski podstavek ali pa za gladko premikajoča se mehanizma za nastavitev nagiba ter zasuka zaslona za 90 stopinj, ki ga je kljub neravninam mogoče zavrteti tudi nekoliko v levo stran. Ob pritisku gumba na dnu stojala je mogoče naslon tudi nastavljati po višini. Monitor je mogoče zavrteti levo in desno za 45 stopinj, pri tem pa nas velikokrat zmoti to, da so menujske tipke nameščene ravno tam, kjer podzavestno postavimo roko ob prestavljanju položaja. Na desnem robu spodaj so tako tipke, ki vodijo do menuja, ki omogoča velik nadzor nad parametri, vendar je na trenutke manj prijeten za uporabo.
Ko monitor prižgemo, nam priporoči vsaj polurno ogrevanje, saj lahko tako barve prikazuje kar najbolj natančno. Prav tako nas ob preklopu na drug izhod DVI (tudi na istem računalniku) opozori, da je potrebna ponovna kalibracija.
Kakovost slike je po pričakovanjih zelo dobra, kotna vidljivost je odlična in pripomore k enakomerno vidni sliki po celotni površini tudi z majhne razdalje, ko so vpadni koti zelo različni. Kombinacija matrike in osvetlitve ozadja zmore prikazati izjemno širok spekter barv, pravilnost prikazanih barv pa je z odstopanjem 0,96 zelo dobra in seveda v profesionalnem razredu. Črna točka je z 0,21 cd/m2 pri kalibriranem monitorju dovolj temna, osvetlitev ozadja pri prikazu črnine in je praktično brez napak. Ob zelo natančnem pogledu opazimo rahlo svetlejše horizontalne črte, ki pa vsekakor niso moteče in opazne niti pri naprednem delu s temnimi grafikami. Prav tako enakomerna je tudi osvetlitev sivine in bele barve, a ta na levi strani deluje malenkost topleje. Sivine so dobro vidne, temni odtenki modre barve pa so v primerjavi z drugimi nekoliko slabše prepoznavni.
Ob spodnjem in zgornjem robu zaslona je v popolni temi viden odsev v zgornjem in spodnjem robu ohišja, kar je za nekatere uporabnike lahko moteče, predvsem pri delu s svetlimi elementi na temnejši podlagi, vendar le v temnejših prostorih.
Pri preizkušenem primerku smo naleteli na manjšo slikovno anomalijo, in sicer smo na temnih sivinah opazili nepojasnjen šum, ki nam ga med preizkušanjem ni uspelo uspešno odstraniti. Zaradi tega so možni tudi slabši rezultati pri meritvah, ki bi lahko sicer enega najboljših monitorjev na preizkusu ponesle še više. Kupcu, ki se odloča za nakup HPjevega visokokakovostnega monitorja, pa vsekakor priporočamo tudi ogled cenovno ugodnejše različice LP2475w.
HP LP2480zx
Velikost: 24 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 0,96.
Cena: 2198 EUR.
Za: Barvna pravilnost, kotna vidljivost, širok barvni razpon.
Proti: Cenen videz vidne plastike.
NEC Multisync 24 WMGX3
Ohišje NECovega modela 24WMGX3 je izdelano iz črne plastike klavirskega sijaja. Čeprav na prvi pogled ne deluje najbolj prepričljivo, pa v kombinaciji z zelo trdnim podstavkom izjemno suvereno stoji na podlagi, najbolje med vsemi preizkušenimi izdelki. Razlog se skriva tudi v tem, da ohišja ni moč vrteti ali zasukati, za nastavljanje nagiba in višine pa je na voljo nekoliko manj udobna rešitev, ki na začetku zahteva kar nekaj privajanja. Manj privajanja pa potrebujejo nastavitveni menuji, po katerih se s štirismerno paličico in nekoliko cenenimi tipkami pomikamo zelo hitro. Hitro tudi spreminjamo parametre, sprememb pa ni treba potrjevati, razen najusodnejših, kot je uporaba tovarniških nastavitev. Na menuju lahko nastavimo celo jakost osvetlitve tipke za vklop.
Ker sta na dnu ohišja dva zvočnika in optični avdio vhod, poleg tega pa je monitorju priložen tudi daljinski upravljalnik, je že na daleč prepoznavno, da naprava ni namenjena le delu, temveč tudi najzahtevnejšim uporabnikom večpredstavnih vsebin. Monitorju lahko določimo, čez koliko ur naj se izklopi, mogoče pa je tudi vključiti tipalo, ki samodejno uravnava svetlost monitorja.
Kotna vidljivost je zelo dobra, vendar v svetu profesionalnih monitorjev ne izstopa, čeprav je med najboljšimi. Barvna odstopanja so v povprečju 1,47 in to v tokratni konkurenci ni zavidljiv rezultat, največje težave pa je monitor razkril pri prikazovanju izbranega odtenka modre barve. Na temnejših delih je bila modra barva tudi nekoliko slabše razvidna, družbo pa so ji delali tudi temnejši rdeči in vijolični odtenki. S prikazom in prepoznavnostjo različnih sivin nismo imeli težav, saj so bili vidni praktično vsi odtenki, lepo, postopoma naraščajoče. Črno ozadje je izjemno lepo osvetljeno, zaradi kotne vidljivosti na nekaterih mestih sicer deluje vijolično, ne razočara pa niti na svetlejših podlagah. Tu zmoti le slabo vidna valovita senca na levi in temnejša osvetlitev na desnem robu.
NEC je na sprednji strani opremljen z izhodom za slušalke, na levi pa najdemo že omenjeni optični avdio vhod, komponentni avdio-video vhod in S-video ter kompozitni vhod. Zadaj se skrivata še po en avdio vhod in avdio izhod, priključka DVI-D ter VGA, mogoče pa je priključiti kar dve napravi, opremljeni z izhodom HDMI, hkrati.
NEC Multisync 24 WMGX3
Velikost: 24 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,47.
Cena: 1099 EUR.
Za: Kot skala trdno stojalo, kotna vidljivost, dobra prepoznavnost sivin, hitro delo z menuji, nastavitev jakosti indikatorja za vklop.
Proti: Nastavljanje višine in naklona monitorja, barvna pravilnost in največje barvno odstopanje.
Samsung Syncmaster XL24
Samsungov Syncmaster XL24 je še eden izmed monitorjev, ki za osvetljevanje matrike izkoriščajo tehnologijo LED. S tem se pohvali že s simpatičnim napisom, ki krasi levi spodnji del okvirja. Uporabljeni materiali sicer ne navdušujejo, so pa dovolj dobri, podstavek pa ima nekoliko premajhno površino, zato mu manjka močnejše opore na podlago, vendar je vrtljiv za kar 360 stopinj. Samo stojalo je nastavljivo po višini in je dovolj čvrsto, tudi ko je nameščen senčnik, ki preprečuje vdor svetlobe s strani in z vrha. Mogoče je odstraniti le zgornji del senčnika, kar je skrajno enostavno opravilo in nam omogoča lažje delo s kalibratorjem X-rite, ki je prav tako priložen kompletu. Grajamo sicer njegovo protiutež, ki na kablu ne stoji preveč čvrsto in zato kalibrator ni primeren za umerjanje več monitorjev v kratkem časovnem razmiku. Vendar pa je delo z njim skrajno enostavno, tudi - ali pa, če želite - predvsem ob pomoči priložene programske opreme. Ta nam izdela barvni profil, ki zaslonu omogoča kar najbolj natančen prikaz barv.
Prikaz barv je sicer zelo dober, tako v temnih kot v svetlejših odtenkih so dobro razločne, posebej pa smo bili presenečeni nad razponom prikaza sivin. Kontrastno razmerje, ki nam ga je priporočil naš kalibrator, je 85 % zmogljivosti zaslona, za nastavitve kontrasta in svetlosti pa najdemo na okviru monitorja tudi hitri tipki. Sam menu sicer v kombinaciji z ukazi tipk ni v vrhuncu ponudbe, prav tako pa bi si želeli še kakšno nastavitev več.
Kotna vidljivost je sicer dobra, na črni podlagi pa so v vogalih vidne nekoliko svetlejše lise, tista v spodnjem levem kotu deluje celo nekoliko vijolično. Ko si ogledamo sliko belega ali sivega zaslona, smo nad enakomernostjo osvetlitve lahko pozitivno presenečeni, nekoliko svetlejši je le levi rob prikazanega.
Čeprav monitor nima vhoda VGA, je priložen kabel, ki omogoča povezavo z vhodom DVI-I in računalniškim izhodom VGA. Družbo mu dela še vhod DVI-D, na levi strani pa se skrivajo še štirje priključki USB.
Samsung Syncmaster XL24
Velikost: 24 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,41.
Cena: 1899 EUR.
Za: Priložen kalibrator X-rite, prikaz robnih barvnih odtenkov in razpon prikaza sivin, ščitnik proti vdoru svetlobe.
Proti: Barvno odstopanje bi lahko bilo boljše, prikaz črne slike glede na splošno kakovost, opora podstavka, visoka cena.
Razlike med "profesionalnim" in "poceni"
Aoc-419Ph
Eizo-CG241W
Za primerjavo tokrat preizkušenim modelom smo vzeli veliko cenejši model podjetja AOC (mimogrede, dostavili so nam ga kot "profesionalni model") in že na prvi pogled ugotovili, zakaj profesionalcem raje priporočamo modele, ki stanejo nekaj tisočakov, kot tiste, ki stanejo nekaj 100 evrov.
Vgrajena matrika TN že takoj pokaže močnejša barvna odstopanja, nič bolje pa ni s kotno vidljivostjo, predvsem kadar monitor gledamo od spodaj. Osvetlitev ozadja je na sivi barvi sicer presenetljivo dobra, na zgornjem robu nekoliko temnejša in na desni strani nekoliko bolj toplo osvetljena. Vendar toliko bolj razočara prikaz črnine, ki je pri umerjenem monitorju z 0,72 cd/m2 v celoti presvetla, poleg tega pa robovi slike žarijo, še najbolj ob spodnjem robu. Razočara tudi pogled s strani, ki razkrije nekakšno neravnost matrike pri preizkušenem primerku.
Pri prikazu svetlobno skrajnih barvnih odtenkov sta na svetlih delih rdeča in vijolična barva nerazločni.
Naj bo dovolj, omenimo pa, da ima monitor priključek HDMI in da ga to pravzaprav še bolj očitno opredeljuje za rabo doma.
26 in 27 palcev
Dell 2709Wb
Oblikovno je Dell 2709Wb zelo prijeten izdelek. Že na prvi dotik navduši okvir, ki je v spodnjem delu desne strani občutljiv za dotik. Ta del okvirja predstavlja tipke, ob dotiku se želena sprememba pokaže na zaslonskem prikazovalniku. Že ko se okviru približamo na približno 2 cm, pa na tistem delu zasveti modra lučka. Sprehod po menujih tako poteka zelo enostavno in prefinjeno, nekoliko zmoti le v tovarniških nastavitvah privzeto piskanje, ki pa ga je k sreči mogoče izklopiti.
Stojalo je trdno, sicer ne tako zelo kot pri manjšem bratu, pa tudi zasuka za 90 stopinj ne omogoča. Podstavek dobro stoji na mizi, omogoča pa tudi odklon v levo in desno smer za 30 stopinj. Pri tem opravilu je sicer mogoče, da se nehote dotaknemo okvira na mestu, kjer je občutljiv za dotik, zato je treba nekoliko previdnosti. Mogoče je nastavljati tudi višino in to poteka gladko, prav tako prijetno pa je tudi nastavljanje nagiba.
Vidnost sivin pri tem zaslonu ni problematična, tako na svetlih kot na temnih delih, barve pa so vidne v vseh odtenkih in svetlostno enakomerno naraščajo. Barvna pravilnost je zelo dobra.
Pri prikazu bele slike je levi rob nekoliko toplejši, desni pa rahlo temnejši, siva barva pa je na levi strani bolj svetla, vendar je prehod enakomeren, ni velik in zato ni preveč moteč. Na črni barvi sta v zgornjih vogalih opazni svetlejši lisi, ki segata nekaj centimetrov proti sredini, zaradi slabše kotne vidljivosti pa s strani na črni podlagi slika deluje rahlo vijoličasto. Podrobnosti na slikah nekoliko zbledijo, zato prikaz sivin ni več tako naraven kot takrat, ko gledamo na sliko pravokotno.
Tako kot 2408WFP tudi ta model ne razočara z dodatnimi priključki, kot so VGA, 2 × DVI-D, komponentni vhod, display port, šestkanalni avdio izhod in dva vhoda USB zadaj ter dva na strani. Tam je tudi bralnik pomnilniških kartic SD/xD/MS in pri naprednejših uporabnikih priljubljeni bralnik kartic CF.
Dell 2709Wb
Velikost: 27 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,36.
Cena: 829 EUR.
Za: Prijetne, za dotik občutljive tipke, ugodna cena, prikaz robnih barvnih odtenkov, nabor priključkov.
Proti: Postavitev "nevidnih" menujskih tipk v primeru fizične prilagoditve monitorja.
NEC MultisyncLCD 2690WUXi
Ohišje tega monitorja je izdelano iz kakovostnih materialov, zato deluje masivno. Masi dvanajst kilogramov in pol pa v določenih primerih ni kos stojalo, ki rado zaniha, podstavek pa se ob nagibanju naklona proti uporabniku zadaj pogosto dvigne. Sicer je nastavljanje naklona zgledno opravilo, poteka gladko in ravno prav trdno, poleg tega je mogoče monitor nagniti precej nazaj. Tudi nastavitve višine so enostavne, monitor pa je mogoče zasukati tudi za 90 stopinj v desno.
Menuji se sprva zdijo nekoliko nerodni, kasneje pa postanejo domači, nastavitve so hitro dostopne in prilagodljive.
Pri umerjanju slike smo ugotovili, da je kontrast pri najvišji vrednosti praktično neuporaben, še posebej ko svetlost ni nastavljena na najnižjo vrednost. V takem primeru je prikazana slika bolj podobna kakšni umetnini kot realnemu in kakovostnemu prikazu, vendar se ob prepolovitvi te vrednosti stanje toliko izboljša, da slika postane zelo dobra. Kljub temu je najtemnejša točka nekoliko svetlejša (mogoče je tudi prilagajati njeno svetlost, vendar to vpliva na celoten prikaz), na črnem ozadju pa smo na desni strani zgornjega roba (vendar ne popolnoma v vogalu) opazili svetlejšo liso. Tudi kotna vidljivost nas ni pozitivno presenetila, saj je črna slika v vogalih rahlo vijoličasta, spodnji desni vogal pa deluje nekoliko zelenkasto. Podobno tudi prepoznavnost temnih sivin kljub svetli najtemnejši točki ni med boljšimi. Pri sivi barvi smo opazili nekoliko svetlejšo sliko na levi strani, skrajni robovi pa so nekoliko temnejši. Bolj je navdušil prikaz bele slike, ki pa je na sredini malo zelenkasta zaradi kotne vidljivosti, rahlo slabša pa je svetlost vogalov.
Zelo dober pa je prikaz barv. V najtemnejših odtenkih in prilagoditvi le osnovnih nastavitev vse barve sicer niso najlepše vidne, mnogo bolj pa smo bili zadovoljni s prikazom svetlejših odtenkov. Barvna odstopanja so kljub ne preveč dobremu povprečju odlična, saj so napake zelo uravnotežene, zato je največje barvno odstopanje le 1,89. To pa je rezultat, ki ga je uspelo prekositi le - še enemu modelu znamke NEC.
Da je ta monitor namenjen profesionalnim uporabnikom, priča tudi pomanjkanje nepotrebnih priključkov, zato bomo zadaj našli le vhode DVI-D, DVI-I, analogni VGA ter napajalni izhod.
NEC MultisyncLCD 2690WUXi
Velikost: 26 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,38.
Cena: 1190 EUR.
Za: Največje barvno odstopanje, nastavljanje stojala.
Proti: Zajetnost, največji kontrast v povezavi z največjo svetlostjo povsem neuporaben.
30 palcev
Dell 3008WFPt
Dellov velikan se ponaša z lepo oblikovanim in prestižnim aluminijastim ohišjem. Podstavek je trden in prav tako lepo izdelan, izbrani materiali pa so s prosojno črnim videzom videti kot steklo na klubski mizici. Tudi del stojala, ki drži ta masivni monitor, je izdelan iz kakovostne umetne mase, ki na trenutke spominja na kos kovine, vendar je v podstavek vpeto premalo tesno. Monitorju je mogoče natančno prilagajati naklon in ga levo in desno vrteti do 30 stopinj. Poleg nastavitev višine smo vsekakor pogrešali zasuk monitorja za 90 stopinj. Mimogrede, monitor se na zgornji strani močno greje.
Tipke za sprehod po menuju in nastavljanje prametrov so kakovostne in ravno prav občutljive za pritisk, menuji pa, čeprav pregledni, ne navdušijo zaradi nenehnega potrjevanja vsake odločitve in nezmožnosti vračanja v nadmenu z eno samo potezo.
Razločevanje temnejših sivin, ki jih ta monitor omogoča, je nekako v povprečju kakovostnejših zaslonov, podobna je tudi prepoznavnost barvnih odtenkov v skrajnih svetlobnih jakostih. Nekoliko slabše so vidne le temne podrobnosti v modrih odtenkih. Siva slika je prikazana zelo enakomerno, nekoliko pa motijo nekatere vodoravne in navpične lise, na črni podlagi pa je vidno ravno nasprotno. Na belem ozadju je slika, razen temnejšega desnega roba, zelo enakomerna.
Kot je pri tem izdelovalcu v navadi, je tudi ta velikan opremljen s popolnim naborom priključkov, na levi strani pa nas prav tako razveseljuje z bralnikom pomnilniških kartic vse do CF. Ne manjkata tudi dva vhoda USB na levi strani in dva zadaj. Naj omenimo še to, da smo na levi strani monitorja pri testnem primerku opazili tudi mrtvo piko, vendar se to lahko zgodi vsakemu takemu izdelku, tako takoj kot tudi kasneje.
Dell 3008WFPt
Velikost: 30 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,06.
Cena: 1678 EUR.
Za: Prestižno aluminijasto ohišje, barvna pravilnost, nabor priključkov in bralnik pomnilniških kartic.
Proti: Stojalo ni nastavljivo po višini in ne omogoča zasuka, vroč zadnji zgornji del monitorja.
NEC Multisync 3090WQXi
Ta izdelek je na prvi pogled močno podoben manjšemu sorodniku. To pomeni, da je izdelan iz kakovostnih materialov in je njegova podoba zajetna. Ker govorimo o 30-palčni izvedbi, pa še toliko bolj. NEC je edini med preizkušenimi 30-palčnimi modeli, ki ga je mogoče tudi zasukati za 90 stopinj, in to je ob že tako zajetni podobi videti zares impresivno. Lahko ga zavrtimo tudi nekoliko v levo, namerno. To je uporabno takrat, ko naša miza ni povsem vodoravna. Prav tako je monitorju moč prilagajati višino - to deluje zgledno, podstavek pa se tudi v celoti vrti. Tudi naklon se prilagaja lepo in ravno prav trdno. Na zadnji strani je, podobno kot pri manjšem 27-palčniku, kable mogoče skriti pod pokrov, na vrhu ohišja pa najdemo celo vdolbine, ki lahko med prenašanjem rabijo kot ročaji in so opremljene z nedrsečo površino. Pot po menujih je z dvema dvosmernima tipkama enostavno in hitro opravilo.
Čeprav si pri tem monitorju zasluži grajo zelo malo stvari, pa posebej navdušuje predvsem povprečna pravilnost prikazanih barv. Ta se je izkazala kot najnatančnejša na preizkusu, monitor pa se lahko pohvali tudi z najmanjšim največjim barvnim odstopanjem. Kotna vidljivost je sicer dobra, vendar bi si pri tako velikem zaslonu kljub vsemu želeli boljšo. Na sivi sliki smo opazili rahle, skoraj nezaznavne navpične lise, leva stran pa je nekoliko močneje osvetljena. Čeprav je črnina enakomerno osvetljena, pa je zaradi velikanskih mer v povezavi s kotno vidljivostjo na spodnjem robu vidna svetlejša lisa. Opazili smo jo tudi na zgornjem robu, čeprav je tam na sredini prekinjena. Ko zremo v povsem belo barvo na celotni sliki, bomo opazili rahlo temnejši desni rob. Kljub odlični barvni pravilnosti smo opazili, da so najtemnejši odtenki modre in vijolične barve slabše vidni, podobno je tudi z najtemnejšimi sivinami. Čeprav so vidne zelo enakomerno in se njihova svetlost zvezno stopnjuje.
Ker gre za profesionalni izdelek, na zadnji strani ni drugih vhodov kot DVI-D in DVI-I, ki omogoča tudi analogni prikaz slike (to sicer ni ravno smiselno).
NEC Multisync 3090WQXi
Velikost: 30 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 0,81.
Cena: 2199 EUR.
Za: Barvna pravilnost in največje barvno odstopanje, prilagodljivost stojala, še posebej v kombinaciji z zajetnostjo.
Proti: Vidnost temnejših sivin glede na splošno kakovost slike, največji kontrast v povezavi z največjo svetlostjo ni uporaben, zajetnost.
Samsung Syncmaster 305T
Samsungov velikan je izdelek, pri katerem nista najpomembnejša velikost in enostavna oblika, temveč je poleg kakovostne zasnove namenjen tudi enostavni rabi. Zaradi tega ni le velik, temveč je tudi precejšen posebnež, vsaj na našem preizkusu.
Njegovo enostavno ohišje sicer ne vzbuja velikega občutka kakovosti, še posebej, ko po višini nastavljivo stojalo občasno zdrsne za kak centimeter. Drugače glede trdnosti stojala nismo imeli pripomb, poleg tega je podstavek tudi vrtljiv, zato monitorju manjka le možnost zasuka. Seveda je nastavljiv tudi nagib, vendar bi si želeli, da bi se slika nagnila tudi kak delček stopinje bolj proti nam.
Na desni strani spodnjega roba okvira stojita poleg tipke za vklop še tipka za povečevanje svetlosti in tipka za zmanjševanje svetlosti. In to je to. Takšno enostavnost redko vidimo že pri cenenih izdelkih, zato je v tem segmentu to še toliko večja posebnost. Prav zaradi tega smo imeli precej pomislekov glede tega, na koliko težav bomo naleteli med umerjanjem zaslona, pa je postopek na naše presenečenje potekal brez težav. Kalibrator je zaznal, da je kontrast uporaben na celotnem območju oz., če želite, da je uporaben na največji in edini jakosti.
Osvetlitev ozadja se nam je sicer zdela zelo dobra. Na sivi in beli barvi nekoliko svetlejša na desni strani, vendar ne povsem ob robu, ob skrajnih robovih pa za odtenek temnejša. Tudi nad črno prikazano sliko nismo bili razočarani, le vogali so nekoliko svetlejši.
Čeprav s stališča barvne pravilnosti izdelek ni v vrhu, prej nasprotno, pa se kljub temu lahko pohvali z dobrim prikazom tako temnih kot svetlih odtenkov barv, pa tudi z zaznavanjem sivin nismo imeli prav nobenih težav.
Samsung Syncmaster 305T je kljub ne najbolj profesionalni namembnosti vendarle monitor, ki po zaslugi dobre matrike ponuja solidno kakovost slike ob zelo enostavni rabi.
Samsung Syncmaster 305T
Velikost: 30 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,99.
Cena: 1399 EUR.
Za: Kakovost slike glede na enostavnost in prepoznavnost temnih sivin.
Proti: Kakovost nekaterih delov ohišja in slaba barvna pravilnost, ne omogoča nastavitev slike.
Kako smo preizkušali?
Ko smo vse izdelke zbrali v laboratoriju, smo določili testna pravila, ki za začetek določajo enourno ogrevanje vsakega monitorja. Še pred tem smo vsakemu izdelku ponastavili vse parametre na tovarniško določene in prilagodili barvno temperaturo na 6500 K, če je monitor takšno nastavitev omogočal. Kalibracijo in meritve smo zaradi kar najboljših in najbolj primerljivih rezultatov ter najmanjših možnih zunanjih vplivov opravljali v temi. Preizkuse smo opravili kar nekajkrat z različnimi prednastavljenimi možnostmi, da ne bi katerega izmed preizkušenih izdelkov zapostavili.
Za delo smo uporabljali kalibrator znamke X-rite, MonacoOptix XR Pro, s katerim smo vsak monitor umerili tako, da je bil uporaben v običajnih svetlobnih razmerah, v katerih smo monitor kasneje tudi podrobneje preizkusili. Po izdelanem barvnem profilu kalibratorjeva programska oprema odčita 24 različnih barvnih odtenkov, prikazanih na monitorju, in izmeri odstopanja, ki smo jih pozneje združili v povprečje. Vrednosti pod 1 pomenijo, da so barve prikazane zelo natančno, rezultati med ena in dve nam prikazujejo normalna odstopanja, višje številke pa so že nekoliko pretirane.
Prav tako smo pri monitorjih, pri katerih bo uporabnika motila celo najmanjša pomanjkljivost, tudi nekoliko bolj grobo opisali vsako najmanjšo napako, ki smo jo opazili na prikazani sliki. Velja torej opozoriti, da je kakovost slike pri naprednejših modelih nasploh zelo dobra, slika pa je na prav vseh preizkušenih modelih dobro vidna pravzaprav z vseh vpadnih kotov.
Barvno odstopanje kljub temu ostaja najbolj primerljiva ocena, poleg tega je za profesionalne uporabnike barvna pravilnost najpomembnejša za kar najbolj zadovoljive rezultate pri delu.