Merilniki elektromagnetnih "sevanj" in zaslužek z njimi

Na internetu najdemo številne posameznike in družbe, ki ponujajo meritve elektromagnetnih sevanj, in celo nemalo tovrstnih aplikacij za pametni telefon. Elektromagnetna sevanja je mogoče meriti, a to ni ne poceni ne enostavno, predvsem pa doma ni potrebno. Na eni strani imamo posameznike dvomljive usposobljenosti na načičkanih spletnih strani, na drugi pa akreditirane institucije z več deset tisoč evri vredno opremo. Kaj je res in kaj ni?

Povsod okoli nas so elektromagnetna polja. V naših stanovanjih, na delovnih mestih in bolnišnicah. Po nekaterih izračunih je Nuklearna elektrarna Krško odgovorna že za več kot tretjino, včasih celo polovico vseh teh polj pri nas. Zlasti poleti so ta polja še posebej močna, saj prodirajo celo v prostrane gozdove in na najvišje vrhove. K sreči se v zadnjem času krepi zavedanje javnosti o obstoju teh polj in sevanja, ki ga povzročajo. Na internetu je zato na voljo veliko ponudnikov z raznovrstnimi antenami in merilniki - ti ponujajo vrsto različnih predmetov, totemov, premazov, folij, stikal in drugih nasvetov, kako se zaščititi pred temi elektromagnetnimi polji vsaj doma.

Bere se hudo, mar ne? In vendar - edina laž v zgornjem odstavku se pojavi šele v zadnjem stavku (beseda »zaščititi«). Je pa seveda celotno besedilo napisano maksimalno zavajajoče in zlovešče. Seveda so povsod v naši okolici elektromagnetna polja, saj smo svet prepredli s signalom mobilne telefonije, urbana okolja pa z brezžičnim internetom (Wi-Fi), daljinskimi upravljalniki televizije, vrat ali klimatskih naprav. Imamo brezžične miške in tipkovnice, v kuhinjah in laboratorijih uporabljamo mikrovalovke, v vseh bolnišnicah, pisarnah in postajah so zasloni. Vso to opremo poganja elektrika, ki je je v Sloveniji približno tretjina iz Krškega. Daleč največji vir elektromagnetnih sevanj pa predstavlja Sonce, ki severno poloblo posebej bogato zasipava poleti.

Kvazi znanost in teorije zarote gredo v roko v roki z (nekaterimi) znanimi medijskimi osebnostmi. Foto: Tanja Ribič Facebook.

Podobne taktike zastraševanja uporabljajo tudi prodajalci »naprav za zaščito pred sevanji«, ki jih kar mrgoli. Za nekaj deset evrov pridejo »premerit« stanovanje in še za kakšnega stotaka pustijo »spominek«, ki nas bo varoval pred sevanji. Svoje naredi tudi izrazoslovje, saj beseda sevanje vzbuja asociacije na radioaktivnost, kar sejalci strahu in šarlatani s pridom izkoriščajo.

O gnilih jabolkih in interpretaciji

Bojevniki proti elektromagnetnim sevanjem redno poudarjajo, da obstaja na stotine znanstvenih raziskav, ki opisujejo njihovo škodljivost. To kaže na temeljno nerazumevanje znanosti. Dovolj bi bilo, da bi obstajala ena prepričljiva raziskava, ki bi neizpodbitno dokazala škodljivost, a je ni. Pri raziskavah se vedno postavi ničelna hipoteza, da neki dejavnik ne povzroča raka. Statistično nemogoče je ničelno hipotezo dokazati – lahko jo le zavrnemo (in dokažemo, da nekaj povzroča raka) ali ne (in tega ne dokažemo).

Stotine raziskav so v resnici zelo različni znanstveni članki, ki mnogokrat analizirajo mogoč vpliv ekstremno močnih polj na živa bitja – tak vpliv obstaja, zato so predpisane meje izpostavljenosti. Znanost je sistem, kjer se na koncu izoblikuje konsenz. Posamezen članek nima velike vrednosti, dokler niso izsledki večkrat ponovljeni in znanstvena skupnost soglasno ne sprejme zaključkov. Prav tako povsod obstajajo gnila jabolka in zelo redki, a glasni posamezniki, ki kljub zvenečim titulam pišejo psevdoznanost.

O elektromagnetnih sevanjih in praznih strahovih pred visokofrekvenčnimi sevanji smo v naši reviji že večkrat pisali (Teorije zarote – koga kuha 5G?, Monitor 9/19; Pozor, sevanje, Monitor 7–8/15), zato se na tem mestu ne bi ponavljali. Bodi zato dovolj povzetek: ni popolnoma nobenih dokazov, da bi odmerki, ki smo jih izpostavljeni v vsakdanjem življenju, kakorkoli škodovali. Ne ljudem in ne čebelam, kar tako radi poudarjajo – čebele so pač v modi, ker resnično izginjajo, a zaradi nekaterih pesticidov in krčenja habitatov. Tudi teoretično poznavanje elektromagnetizma – in Maxwellove enačbe so že poldrugo stoletje star del fizike – ne razkriva nobenega mehanizma, kako bi lahko visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja sploh škodovala. Tokrat bomo preverili, kaj vse se prodaja. Spisek in domišljija ponudnikov sta presenetila tudi pisca teh vrstic.

Zakaj električna napeljava ni Wi-Fi

Elektromagnetni smog je še en modni termin, ki je v zadnjem času na internetu dobil domovinsko pravico. To je oznaka za vsa elektromagnetna polja, spreminjajoča se (sevanje) in stalna, ki se pojavljajo v nekem prostoru. Sila težko je najti oprijemljivo definicijo, kaj točno je ta nesrečni smog, saj se povsod hitro zaletijo v naštevanje, kaj ga povzroča. Ali je svetloba kot elektromagnetno sevanje najvišjih frekvenc, ki še ne ionizira molekul, del elektromagnetnega smoga, bo treba vprašati tiste, ki ta termin uporabljajo.

Predpostavimo, da gre za sevanja, ki so posledica človeškega delovanja in modernih naprav. Fizika je neizprosna. Daljnovodi, električna napeljava v stanovanjih, transformatorske postaje in elektrarne seveda ustvarjajo električna in magnetna polja. Ker pa po njih teče tok omrežne frekvence, ki je v Evropi 50 Hz, to ustreza valovni dolžini 6.000 kilometrov. Z drugimi besedami to pomeni, da vsi ti viri čisto nič ne sevajo. Elektromagnetna polja, ki se tvorijo v njihovi okolici, so na vseh praktičnih razdaljah statična. Sevanje so časovno in krajevno spremenljiva polja.

Elektromagnetno sevanje sta pravokotno nihajoči električno in magnetno polje, ki se širita skozi prostor.

V bližini visokonapetostnih daljnovodov električna polja dosežejo nekaj kilovoltov na meter (kV/m), magnetna pa nekaj deset mikrotesel (μT). Nizkonapetostni daljnovodi so nekaj stokrat manjši viri (le še nekaj 10 V/m), doma pa še manj. Tam so še največji viri magnetnih polj naprave z elektromotorji (sesalniki), transformatorji in grelci. Posledice električne napeljave so zanemarljive. Enako velja tudi za »podzemne energije in vodne tokove« ter »avre okoli živih bitij«, ki jih merijo različni radiestezisti (radiestezija ni znanstvena disciplina). Pod zemljo (blizu površja) ne tečejo izmenični električni tokovi, električne tokove v živčnih celicah, ki znašajo nekaj deset nanoamperov (nA), pa povzročajo akcijski potenciali nekaj deset milivoltov (mV).

Odziv ponudnikov

Vsem v članku omenjenim ponudnikom smo poslali zelo jedrnata in jasna vprašanja o ceni storitev, opremi, ki jo uporabljajo, frekvenčnih območjih in dopustnih mejah, akreditaciji, priporočilih strankam in SBM-2015, na katerega se pogosto sklicujejo.

Iz Stavbne biologije smo dobili na 6.700 znakov razvlečen traktat brez jasnih odgovorov s strogim navodilom, da bi ga smeli objaviti le v celoti in brez popravkov. Dodani so bili kopica povezav do posnetkov na Youtubu, izvleček iz SBM-2015 in povezava do strani EMFdata, kjer zbirajo vse raziskave, ki kakorkoli omenjajo radijska sevanja.

Lastnik strani MeritveSevanj.si pa je ostro začel, da ne želi negativne reklame, in takoj pridal referenco na vrsto zakonov in odločb sodišča o medijskem poročanju. Korektno pa je odgovoril na vprašanja in pojasnil, da uporabljajo opremo nemškega podjetja Gigahertz Solutions za meritve na območju 5 Hz-1 MHz in 27 MHz-6 GHz. Rezultate interpretirajo po SBM-2015, akreditacije Arsa pa nimajo, ker je za svoje delo ne potrebujejo. Trdijo, da povpraševanje po njihovih storitvah merjenja, ki stanejo od 90 do 310 evrov, strmo raste in da večino težav rešijo na terminu meritev.

Brezžični usmerjevalniki, mobilni telefoni, mobilni in televizijski signali, bluetooth in ostale komunikacijske naprave pa seveda oddajo elektromagnetno sevanje, ker je njihova glavna funkcija komunikacija. To je približno toliko čudno, kot da žarnica oddaja svetlobo. Ta sevanja imajo frekvence nekaj mega- ali gigahercev, kar ustreza valovnim dolžinam od nekaj centimetrov do nekaj metrov.

Še največje obremenitve so v bližini srednjevalovnih oddajnikov, kjer lahko dosežejo do 80 V/m, medtem ko so te v okolici močnostnih radijskih in TV-oddajnikov 10-krat nižje. V okolici baznih postaj je največja obremenitev v ravnini antene v smeri glavnega sevalnega snopa, a tudi tam po 20 metrih upade pod mejne vrednosti, kaže leta 1996 izvedeni projekt Posnetek stanja obremenjenosti okolja zaradi elektromagnetnih sevanj v Sloveniji.

Pametni telefon kot merilnik?

Kratek sprehod po Play Storu na Googlu razkrije na desetine aplikacij, ki pametni telefon domnevno spremenijo v merilnik elektromagnetnih polj. To ni povsem iz trte izvito. Preizkusili smo jih osem in vse so dale primerljive rezultate – na pisalni mizi so izmerile gostoto magnetnega polja 25 μT. Če telefon samo zasučemo, te številke narastejo vse do 50 μT.

Aplikacij, ki merijo magnetna polja s pametnim telefonom, ne manjka.

Skoraj vse aplikacije so imele indikator jakosti, bodisi v obliki rdečih opozorilnih lučk, kazalca ali zveznega traku. In vsi ti indikatorji so se končali pri 100 μT, ko je večina aplikacij tudi začela opozorilno piskati s podobnim zvokom, kot ga imajo alarmi za uhajanje ogljikovega monoksida. Kaj točno naj bi se zgodilo pri 100 μT, ni jasno. Po Uredbi (glej okvir) je dovoljena vrednost za statična polja 4 mT (torej 40-krat več).

Aplikacije »svarijo« pred »močnimi« polji.

Telefoni lahko merijo gostoto magnetnega polja v vseh treh dimenzijah. To tudi počno in to je eden izmed načinov, kako ugotovijo svojo orientacijo. V analognem svetu temu postopku rečemo orientacija s kompasom in se ga učijo sedem let stari taborniki. In kaj je telefon v resnici meril? Zemeljsko magnetno polje znaša 25-60 μT, kar je telefon tudi zaznal. Sprehod po stanovanju je pokazal naključno spreminjanje med 25–50 μT, ki je bilo bolj odvisno od orientacije telefona kakor od okolice. Tudi položen na usmerjevalnik Wi-Fi, na brezžično tipkovnico, na električno omarico in nad delujočo indukcijsko ploščo ni pokazal nobenega povišanja. Aplikacije pa so svarilno zapiskale, ko je bil telefon prislonjen na hladilnik. Tam je pokazal »strašljivih« 300 μT, ker je pač cela prva stranica prekrita z magnetnimi spominki s potovanj. Tudi zunaj je telefon kazal istih 25–50 μT. Celo pod visokonapetostnim daljnovodom v Podlogu je kazal manj kot na hladilniku.

Psevdostandard SBM-2015

Večina ponudnikov korektno meri, a rezultate interpretirajo po svoje, sklicujoč se na SBM-2015. Tam so predpisane vrednosti od stokrat do milijonkrat nižje kakor v veljavni Uredbi ali standardu ICNIRP, zato zlahka namerijo preseganje. V SBM-2015 so za nizkofrekvenčna polja priporočene vrednosti 5 V/m za električno poljsko jakost in 100 nT za gostoto magnetnega polja, za visokofrekvenčna polja pa 10 μW/m2 gostote moči. Za primerjavo: statično magnetno polje Zemlje znaša 25.000–65.000 nT, električno polje na površju pa 100–300 V/m, čemur smo izpostavljeni tudi sredi mongolske puščave. Sonce nas obseva s približno 1.000 W/m2.

SBM-2015 sta postavila nemško podjetje Baubiologie Maes in zasebni Inštitut za stavbno biologijo in trajnost. SBM-2015 ni podprl noben akreditirani organ niti državna agencija. Stavbna biologija je zvenečemu imenu navkljub psevdoznanstvena disciplina, saj je v znanstvenih člankih s faktorjem vpliva ne omenjajo.

Ta opažanja so seveda fizikalno zelo logična. Telefoni imajo senzorje magnetnega polja, ki pomagajo pri orientaciji. Skorajda nemogoče je, da bi bili izpostavljeni poljem, ki so bistveno močnejša od Zemljinega, dokler jih ne nesemo na slikanje z magnetno resonance, a potem imamo večji problem. Vplivi vsakodnevnih trajnih magnetov izzvenijo že nekaj centimetrov proč. Vplivi spreminjajočih magnetnih polj, torej elektromagnetnega sevanja, ki nastajajo na brezžičnih usmerjevalnikih, so zanemarljivi.

Ob tem povejmo, da izpostavitve statičnemu magnetnemu polju do 8 T ne povzročajo škodljivih bioloških učinkov. Pri tako velikih poljih, ki so v praksi le ob napravah za magnetno resonanco, je lahko problematično gibanje, saj polje ni homogeno, temveč z oddaljenostjo upada. Gibanje po prostoru torej pomeni, da se magnetno polje v telesu spreminja, kar inducira tokove. To povzroča inducirane tokove, a raziskave ne kažejo, da bi imeli škodljive učinke na človeški organizem. Predvsem pa, razen zdravstveni delavcev, v tem okolju nismo pogosto.

Kaj najde Google

Googlu je treba priznati, da pri iskanju termina »merjenje elektromagnetnih sevanj« vrne solidne rezultate: Ekosystem (certificirani), MeritveSevanj.si (problematično), INIS (certificirani), ELES, Altera (problematično), Zavod za varstvo pri delu, Arso. Tudi zadetki, ki sledijo, se večidel korektni in brez šarlatanstva.

Značilna izpostavljenost magnetnim poljem pri nekaterih poklicih in ljudeh. Slika: Arnt Inge Vistnes, Electromagnetic fields at home

Opisovali smo statična magnetna polja. Ali lahko telefon meri »pravo« elektromagnetno sevanje, torej tudi električno komponento spreminjajočih se polj? Odgovor je – da in ne. Telefoni komunicirajo s temi istimi sevanji, tako da seveda zaznavajo frekvence med 800 in 2600 MHz, ki ustrezajo 2G, 3G in 4G, ne pa ostalih frekvenc. Prav tako je namen telefonov oddajanje in sprejemanje informacij, ne pa natančno merjenje. Enako kot so človeška ušesa namenjena poslušanju frekvenc 20–20.000 Hz, pa za meritve glasnosti vseeno ne uporabljamo ljudi ... Z vidika meritev elektromagnetni sevanj so torej pametni telefoni povsem neuporabni, vam pa lahko povedo, ali je neki kos kovine magneten ali ne. Ampak to gre tudi z magnetom za en evro.

Značilna izpostavljenost magnetnih poljem pri uporabniku določenih naprav. Slika: Arnt Inge Vistnes, Electromagnetic fields at home.

Brezmejna modrost interneta

Pred elektromagnetnimi sevanju nam zaščito obljubljajo različni internetni preroki, pri čemer nas seveda najprej prepričajo, da jo potrebujemo. Nič na tem svetu ne kriči nevarnosti glasneje kot zlovešče prasketanje geigerjevega števca, ki meri radioaktivnost. Tam je prasketanje posledica fizikalnega ozadja meritve, zato smo ljudje to ponotranjili kot zvok nevarnosti. Številni »merilniki« elektromagnetnih sevanj, ki jih radi uporabljajo, imajo vgrajen enak zvočni efekt, čeprav za to ni popolnoma nobene potrebe. A na ljudi deluje strašljivo učinkovito.

Razdelitev elektromagnetnih sevanj

Vsak električni naboj povzroča električna polja, premikajoči se naboji pa povzročajo magnetna polja. Spreminjajoča se polja, ki se širijo skozi prostor, imenujemo elektromagnetno valovanje ali sevanje. Za njihov nastanek potrebujemo pospešene električne naboje, torej nestalen (v praksi izmenični) električni tok.

Elektromagnetna sevanja se širijo s svetlobno hitrostjo, ki znaša 300.000 kilometrov na sekundo. Produkt valovne dolžine in frekvence je pri vseh valovanjih enak hitrosti širjenja. To pomeni, da imajo sevanja nizkih frekvenc daljšo valovno dolžino in obratno. Energija pa je sorazmerna s frekvenco. Meja pri približno 100 nanometrih (3.000 THz) ločuje ionizirajoča sevanja, ki lahko prekinjajo kemijske vezi in poškodujejo molekule (tudi DNK v našem telesu), od neionizirajočih.

Spletne strani in argumenti ponudnikov teh storitev so mineštra resničnih informacij (denimo, da so visokofrekvenčni radijski valovi neionizirajoče sevanje, ki ne more povzročati poškodb DNK) ter povezav na legitimne institucije in zakonske predpise, ki pa jim dodajo vrsto znanstveno nepotrjenih navedb in opozoril. Večina bo priznala, da pametni telefon ne more meriti elektromagnetnih sevanj – in vam poskusila prodati svoje izdelke. Nekateri poskušajo prodati zaščito, drugi zgolj storitve merjenja.

Kdor na internetu išče kaj o merjenju sevanj in zaščiti, bo brez dvoma naletel na stran MeritveSevanj.si in istoimensko stran na Facebooku, kjer objavljajo svoje podvige. Ažurni so od letošnjega septembra, pred tem pa do leta 2016 zeva luknja. MeritveSevanj.si je spletna stran (v pravnem prometu je to zgolj s. p.), ki laičnega uporabnika zlahka zavede, ker na njej laži skoraj ni (na prvi strani sicer trdijo, da peščica ljudi lahko zazna elektromagnetna sevanja in da so to elektromagnetno preobčutljive osebe, kar ne drži), so pa dejstva predstavljena enostransko in zavajajoče. Imajo povezave do strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (kjer jasno piše, da elektromagnetna preobčutljivost ne obstaja), Uredbe, Inštituta za neionizirna sevanja itd.

Na MeritveSevanj.si na veliko pišejo, da je raziskava Interphone pokazala, da se po opravljenih 1.700 urah pogovorov z mobilnim telefonom poveča tveganje za nastanek tumorske tvorbe v glavi, in celo podajajo povezavo do (korektne) interpretacije te študije na INIS in WHO. V resnici je raziskava Interphone ugotovila, da uporaba mobilnih telefonov ne poveča tveganja za nastanek rakavih obolenj. Pri uporabnikih v najvišjem decilu (nad 1.640 urami) pa so ugotovili možnost, da se tveganje poveča, a zaradi omejitev metod in vzorčenja tega ni mogoče potrditi. To je v očeh statistike bistveno drugačen zaključek od tega, da se po 1.700 urah poveča tveganje. MeritveSevanj.si oglašujejo 45-minutno meritev petih merilnih mest v stanovanju za 80 evrov. Ob tem jasno zapišejo, da niso akreditirani za meritve (kar drži), ker v primeru akreditacije ne bi smeli izdajati nobenih priporočil (kar ne drži, seveda pa ne bi smeli prodajati svojih izdelkov).

Kdo sme meriti

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (UL RS 70/96) predpisuje, kdo mora imeti opravljene prve meritve in kasnejši obratovalni monitoring elektromagnetnega sevanja, standarde za izvedbo in kdo to izvaja. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je na podlagi akreditacijske listine Slovenske akreditacije pooblastila za izvajanje teh meritev podelila podjetjem oziroma ustanovam:

• Ekosystem, d. o. o. (nizko- in visokofrekvenčni (do 3 GHz) viri)

• Elektro Maribor, d. d. (nizkofrekvenčni viri)

• Elektroinštitut Milan Vidmar (nizkofrekvenčni viri)

• Inštitut za neionizirna sevanja (nizko- in vsi visokofrekvenčni viri)

• Zavod za varstvo pri delu Ljubljana Polje, d. o. o (nizko- in vsi visokofrekvenčni viri)

To so edini izvajalci, za katere slovenska država (Arso, Slovenska akreditacija ter ministrstvo za okolje in prostor) jamči, da meritve izvajajo strokovno. Edino te meritve zadostijo zakonski potrebi po meritvah in monitoringu za zavezance, za katere je to predpisano.

Meritve nizkofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj se morajo izvajati po standardu SIST ENV 50166-1 in tehnični specifikaciji IEEE Std 644-1987, za visokofrekvenčne EMS pa se uporabljata SIST ENV 50166-2 in IEEE Std C95.3-1991.

Naslednji ponudniki so StavbnaBiologija.si in njihova stran na Facebooku Stavbna & Bivalna Biologija Slovenija (formalno je to Queen, d. o. o., brez zaposlenih). Njihova spletna stran deluje verodostojno, saj na prvi strani omenjajo problematiko nevarnih kemikalij, onesnaženega zraka, plesni, svetil, a kaj, ko med tem najdemo tudi elektrosmog in geopatska sevanja … Njihova stran na Facebooku pa razkrije, da se v glavnem ukvarjajo s sevanji, saj je večina objav namenjena strašenju pred 5G, Wi-Fi in ostalimi viri elektromagnetnih valovanj. Naslovi kot »Pripravite se na največji in najnevarnejši eksperiment nad ljudmi« ali »Tihi ubijalec« ne pripomorejo k verodostojnosti. Dejstvo, da na spletni strani mrgoli osnovnošolskih napak (»z formaldehidom«, »zakaj nebi takoj naročili Paket Zrak – Pro«), prav tako ne vzbuja zaupanja.

Stavbna biologija ima spletno stran na Facebooku, kjer objavljajo senzacionalistične in zavajajoče prispevke.

Včasih pričarajo kakšne številke in standarde iz zraka. Na objavljenem posnetku direktor tega podjetja kaže meritev električnega polja na neki postelji, za katero domnevno poteka električna inštalacija, in modro izjavi, da je nameril 125 V/m, medtem ko mednarodni standard SBM-2015 priporoča največ 5 V/m. Standard SBM-2015 ne obstaja, obstajajo pa istoimenska priporočila o kakovosti bivalnega okolja. Postavilo jih je zasebno nemško podjetje Baubiologie Maes, ki se ukvarja tudi s trženjem in prodajo »zaščite« pred sevanjem. Veljavna slovenska uredba o izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, ki je strožja od mednarodnih smernic IARC, za nizkofrekvenčna polja (kamor uvrščamo polje zaradi električne napeljavi pri 50 Hz) predpisuje mejno vrednost 500 V/m v bivalnih prostorih in 10.000 V/m v poslovnih in industrijskih območjih. Na svojih spletnih straneh seveda ponujajo pakete merjenja elektrosmoga (od 50 do 165 evrov), parametrov onesnaženosti zraka s toksičnimi snovmi in plesnimi (kjer nikjer ne piše, katere snovi določajo). Direktor Stavbne biologije je sicer javno zelo aktiven, saj veliko nastopa v različnih medijih, izvaja predavanja, se udeležuje sejmov itd.

Altera (še en s. p.) se ukvarja z biofrekvenco, s slikanjem avre, z bioterapijo in radiestezijo. Na straneh razpredajo, da se z radiestezijo merijo zemeljska sevanja, z drugimi metodami pa umetna elektromagnetna sevanja. Seveda ne pozabijo na ponarodelo mantro o 40-odstotnem povečanju tveganja za razvoj tumorjev pri polurni uporabi telefona na dan v 10 letih (famoznih 1.700 ur, glej zgoraj). Navržejo še kup neosnovanega strašenja, denimo, da elektromagnetna sevanja delujejo slabilno tudi na kosti, kostno maso, da lahko pri otroku izzovejo težje bolezni, pojav levkemije in drugih težjih bolezni živčnega sistema. Tega ne moremo označiti drugače kot laži.

Altera nudi vrsto psevdoznanstvenih meritev.

Za konec omenimo še bioresonanco, ki jo propagira več ponudnikov. Bioresonance uradna medicina ne priznava, ker ni nobenih dokazov, da pomaga kaj bolj kot placebo. Vseeno je ponudnikov bioresonance kot trave in listja, zdravijo pa vse od alergij do tumorjev. Obstajajo v zelo različno zvenečih oblikah od Inštituta za bioresonanco in regulativno medicino Slovenije (ki nima zaposlenih) do mnogih espejev. Omenjeni »inštitut« na svoji strani govori tudi o »nečutnem elektrosmogu« in pomoči pacientom, ki trpijo zaradi tega (kar WHO izrecno označuje, da ni bolezen).

Kako poteka pravo merjenje

Morda se zdijo storitve in izdelki nejasnega delovanja, ki jih ponujajo posamezniki dvomljive usposobljenosti, dragi in s tem verodostojni. Za žep posameznika ta oprema gotovo ni poceni, a instrumenti, ki jih uporabljajo certificirane ustanove (glej okvir), so v povsem drugi ligi.

Spektralni analizator Narda SRM 3006 in pripadajoča antena 3-D Narda 3502 (ali 3501), ki ju pri meritvah visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj po standardnih IEEE Std C95.3: 1991 (IEEE – Recommended Practice for the Measurement of Potentially Hazardous Electromagnetic Fields -RF and Microwave), SIST EN 61566: 1999 (Measurement of exposure to radio-frequency electromagnetic fields -Field strength in the frequency range 100 kHz to 1 GHz) in SIST EN 50492: 2009 (Osnovni standard za terensko merjenje jakosti elektromagnetnega polja v zvezi z izpostavljenostjo ljudi v okolici baznih postaj) uporablja Inštitut za neionizirna sevanja, staneta dobrih 12.000 evrov. Igračke z eBaya ali AliExpressa za nekaj deset ali sto evrov so zgolj to – igračke.

Standard IEEE Std C95.3-2002 (R2008), ki je najnovejša revizija standarda za merjenje elektromagnetnih polj v radijskem in mikrovalovnem delu spektra, obsega debelih 133 strani. Kot je pri standardih v navadi, natančno opisuje opremo za merjenje (značilnosti, ne konkretnih modelov), način in trajanje meritve ter interpretacijo rezultatov, vključno z zanesljivostjo.

Ko so pri Arnesu s to opremo izvedli meritve v lastnih prostorih in na Osnovni šoli Lenart (www.monitor.si/arnes1 in www.monitor.si/arnes2), so ugotovili, da zaradi brezžičnih usmerjevalnikov povprečne izpostavljenosti ljudi nikjer ne presegajo zakonsko predpisanih meja. Te pa so v Sloveniji upoštevane s 500-kratnim varnostnim faktorjem glede na mednarodne. Strokovne in temeljite meritve trajajo nekaj ur: za tri učilnice več kot dve uri, za Arnesove prostore pa pet ur.

Ločiti zrnje od plev

Da bi sami kaj pametnega izmerili, ne glede na obljube aplikacij za pametne telefone, ni mogoče. Tudi oprema, ki bi jo morebiti kupili za nekaj (sto) evrov v bližnji železnini ali od Kitajcev na internetu, so zgolj piskajoče igračke.

Najenostavneje je pogledati na spletno stran Arsa (glej okvir), kjer so navedene certificirane ustanove za merjenje elektromagnetnih valovanj. Sicer pa lahko šarlatane prepoznamo hitro. Če na spletnih straneh strašijo in ves čas omenjajo škodljive učinke, če vam poskušajo pomagati bolj kot lastna mati, vam zelo verjetno želijo nekaj prodati. Kdor se skoraj posiljeno hvali z uporabo nemške in ameriške opreme (morda je dovolj dobra tudi švedska, za italijansko ali celo romunsko pa kdo ve), ima za to razlog. Definiranih deset različnih paketov in natančno razčlenjeno, kako lahko uporabimo družinske popuste ali kupone (a nikar obojega hkrati!), podatek, da svetovanje in sanacije nista vključena v ceno meritev, in podobno, kažejo, da gre v glavnem za denar.

V Sloveniji je zelo majhen krog ljudi, ki strašijo pred elektromagnetnimi sevanji, ker imajo finančni interes. Altera je lani ustvarila skoraj 45 tisoč evrov prihodkov, Queen dobrih 10 tisoč, še pred petimi leti pa več kot 100 tisoč, MeritveSevanj pa 31 tisoč evrov. A so pa zelo glasni in v zadnjem času dobivajo tudi medijsko pozornost. Pri ločevanju zrnja od plev najbolj pomagata zdrava pamet in dobro poznavanje fizike. Za prvo ne potrebujemo niti formalne izobrazbe.

Spektralni analizator Narda SRM 3006 in antena 3D Narda 3502 pri meritvi EMS dostopne točke Fortinet FortiAP 223E z zunanjo anteno Mars MA-WC2458. Slika: INIS/ARNES

Preobčutljivost na elektromagnetna sevanja

V medijih se je po pričevanju ljudi v zadnjih časih večkrat pisalo o preobčutljivosti na elektromagnetna sevanja oziroma elektromagnetni hipersenzitivnosti. Določeni posamezniki imajo različne bolezenske simptome, ko so izpostavljeni elektromagnetnih poljem. Največkrat se jim to zgodi v bližini baznih postaj, pogosto pa tudi ob mobilnih telefonih, brezžičnih usmerjevalnikih (Wi-Fi), daljnovodih itd. Pojavljajo se različni nespecifični simptomi, denimo glavobol, utrujenost, izpuščaji, rdečica in srbečica, težave s koncentracijo, razbijanje srca, motnje v spanju. Ti ljudje opazijo spremembo na bolje, ko se prestavijo na območje brez elektromagnetnih sevanj.

Človek ne more zaznati elektromagnetnih valovanj, razen vidne svetlobe ali ekstremnih intenzitet, kjer bi se po principu mikrovalovke začeli segrevati. Dvojno slepe študije so to večkrat potrdile. Prav tako so pokazale, da ljudje z elektromagnetno hipersenzitivnostjo simptomov ne razvijejo, če so prepričani, da v okolici ni elektromagnetnih valovanj. Drži tudi obratno, saj jih razvijejo na primer v Faradayevi kletki, če verjamejo, da so izpostavljeni elektromagnetnim valovanjem.

Tudi zato je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) elektromagnetne hipersenzitivnosti ni opredelila kot bolezni. Vzroki simptomov, ki seveda so resnični, so lahko onesnažen zrak, zvočno onesnaženje, neprimerna osvetlitev, ergonomsko slabo bivalno okolje ali druge bolezni, ki jih ima posameznik. Elektromagnetna hipersenzitivnost ni medicinska diagnoza. V številnih primerih je razlog zlobni brat efekta placebo, ki se imenuje nocebo. Če verjamemo, da nam neka stvar škoduje, naši možgani telo prepričajo, da se to škodovanje resnično pokaže.