METAnje peska v oči
Facebook letošnjega leta ni začel kot zmagovalec.
Aprila letos so namreč na splet »ušli« telefonske številke in osebni podatki več kot 500 milijonov uporabnikov. Nato so lastniki tega omrežja avgusta priznali, da so skrivali poročila, v katerih so jasno navedene povezave med Facebook omrežjem in širjenjem teorij zarot o koronavirusu.
Potem je septembra zažvižgala še bivša vodja projektov Frances Haugen in opozorila na poskuse monetizacije mladoletnih uporabnikov, laganje vlagateljem o rasti števila uporabnikov in algoritme sovraštva, ki so spodbujali negativne ter čustvene objave.
Za Facebook ni to nič nenavadnega. Njegov poslovni model namreč temelji na preprodaji osebnih podatkov in ustvarjanja občutka lastne nepogrešljivosti, medtem ko je vse ostalo kolaterala in metanje peska v oči. A zdi se, da je dobre volje ter gledanja skozi prste pri uporabnikih in politikih konec.
Da je treba glede Facebook problema nekaj storiti, je znano že dalj časa. Škandali z osebnimi podatki, slab vpliv na duševno in fizično zdravje uporabnikov, ustvarjanje digitalne odvisnosti in druge negativne posledice namreč niso od včeraj, temveč Facebook spremljajo že od samega začetka pred 15 leti.
Facebook se je do zdaj relativno uspešno izogibal prevzemu odgovornosti za incidente in hkrati nikoli ni zamudil priložnosti za podčrtanje lastne vpletenosti v dogodke po vsem svetu, ki so ga prikazovali v pozitivni luči. Arabska pomlad? Ja, Facebook je mobiliziral množice proti diktatorju. Napad na ameriški Kapitol? Ne, Facebook s tem ni imel nič. Iskanje pogrešanega otroka? Ja, ob pomoči Facebook omrežja so ga našli hitreje. Zalezovanje in umori, kjer je Facebook odigral posrednika informacij o žrtvi? Ne, s tem Facebook nima nič.
Reševanje problema so do zdaj vsi prelagali na ramena uporabnika. Uporabniki so bili krivi, da so Facebook omrežju zaupali preveč podatkov. Uporabniki so bili krivi, da niso znali pravilno nastaviti varnostnih nastavitev zasebnosti. Uporabniki so bili krivi, da so kliknili na »napačno« povezavo, uporabniki so bili krivi, da niso prebrali pogojev sodelovanja ...
Tako stanje je ustrezalo tako Facebooku kot tudi odločevalcem. Facebook si je namreč s tem hkrati umil roke, se omejil od kakršnekoli odgovornosti in hkrati dobil proste roke pri »usmerjanju« uporabnikov na prava pota. Tako se je lahko na vsak škandal odzval: »Nismo krivi, ampak bomo pomagali.« Ter si s tem kupoval politične točke.
Tako stanje je ustrezalo tudi odločevalcem. Ne samo zato, ker so lahko v fototerminih z Markom Zuckerbergom kupovali videz modernosti, temveč tudi, ker so lahko tudi oni v vsakem trenutku samo skomignili z rameni in izjavili: »Uporabniki morajo paziti, kaj delajo na spletu.«
Facebook je še vedno globalni ugrabitelj zasebnosti, zlorabljevalec naših osebnih podatkov in eden največjih lobistov tako v ZDA kot tudi v EU. Z blagovno znamko Meta je samo zamenjal frizuro.
Še več, v zadnjih desetih letih je bila za utrjevanje takega stanja porabljena ogromna količina javnega denarja. Tečaji uporabe Facebook omrežja, financiranje varnostnih kampanj za osveščanje javnosti o spletnih nevarnosti, spodbujanje področja digitalnega marketinga z izobraževanjem kadrov, ki so temeljili prav na izdelkih podjetja Facebook ...
Ne smemo pozabiti niti na Facebookovo vlogo pri razvijanju ameriškega obveščevalno-nadzornega sistema agencij NSA in FBI ter policije po vsem svetu, ki so v Facebooku našli bogat vir informacij o posameznikih. In končno, vsako politično problematiziranje Facebook fenomena se je končalo z zavijanjem z očmi in s floskulo o tem, kako družboslovci ne razumejo tehnologije in kako je Facebook samo orodje, ki z vsem tem, kar se dogaja na njem, nima nič.
V trenutku, ko so se začeli regulatorji v ZDA in EU resno ukvarjati s problemom Facebook omrežja in pripravljati več predlogov zasebnostne in protimonopolistične zakonodaje, je Facebook predstavil nov način izogibanja odgovornosti. Preimenovanje krovnega podjetja in navidezno odpovedovanje biometričnim tehnologijam nadzora ter določenim kategorijam mehanizma ciljanega oglaševanja, ki samo navidezno rešujeta problem, v resnici pa ga ne odpravljata ... Vse to so obupane poteze podjetja, ki je ugotovilo, da izgublja zalet.
In čeprav so predstavitve novega metaokolja, ki temelji na obogateni resničnosti, polne presežnih opisov o povezanosti in uporabnosti, Mark Zuckerberg pa upa, da bo z njim »obogatil« več plati našega življenja, bi se morali zavedati, da gre samo za metanje peska v oči. Facebook je z napovedmi metavesolja bojno polje razširil na dobesedno vsa področja našega življenja, s tem pa računa na novo prednost pred zakonodajalci, ki si leta 2021 razbijajo glavo s Facebookovim poslovnim modelom iz 2004.
Za zdaj mu uspeva. Vsi mediji se namreč postavljajo na glavo pri interpretaciji obogatene resničnosti Metavesolja, naštevajo, zakaj mu veliki met tokrat ne bo uspel, in se ukvarjajo z vsemi nepomembnimi malenkostmi, ki zakrivajo dejansko stanje. Facebook je še vedno globalni ugrabitelj zasebnosti, zlorabljevalec naših osebnih podatkov in eden največjih lobistov tako v ZDA kot tudi v EU. Z blagovno znamko Meta je samo zamenjal frizuro.