Microsoft + Yahoo = Microsoft

Po treh letih pogovorov in pol leta glasnega špekuliranja se je velikan programske opreme letos februarja dokončno javno izjasnil: Microsoft je ponudil 44,6 milijarde dolarjev, pol v gotovini, pol v lastnih delnicah, za ugašajočo zvezdo internetne ekonomije in nekoč eno najbolj spoštovanih blagovnih znamk na svetu, kalifornijski Yahoo!

Yahoo! se je začel februarja 1994 kot projekt dveh podiplomskih študentov na Stanfordu, Jerryja Yanga in Davida Fila. Bolj zase kot za druge sta sestavila seznam zanimivih spletišč, ki so tedaj uspevala kot gobe po dežju, in ugotovila, da vlada zanj v javnosti velikansko zanimanje. Zato sta se namesto študiju raje posvetila poslu in po dveh letih z javno ponudbo delnic zbrala skoraj 34 milijonov dolarjev. Prvo napihovanje borznega balona je med vsemi pikakomi najbolj pognalo prav delnice Yahooja, ki so postavljale rekorde na newyorški in tokijski borzi. Yahoo si je zato privoščil številne nakupe, med njimi tudi marsikaterega zgrešenega. Verjetno pa si Yang in Filo ne bosta nikoli odpustila, da sta se odrekla nakupu inovativne tehnologije preiskovanja spleta, ki sta jo poceni ponujala njuna kolega s Stanforda. Še huje, svetovala sta jima, da naj se tudi onadva lotita posla. Verjetno ni naključje, da si tako Google kot Yahoo v imenu delita zven dveh o-jev.

Microsoft je bil v začetku 90. let po neverjetnem uspehu Oken prepričan, da lahko vzpostavi tudi svoje svetovno računalniško omrežje. Po zgledu AOL so začeli graditi MSN, ki naj bi ga Okna 95 pripeljala v vsak dom. Na našo srečo so zmagali odprti standardi interneta in Bill Gates je bil prisiljen z dramatičnimi toni zasukati barko. Microsoft je krvavo potreboval lasten spletni brskalnik. Kljub velikanskemu številu svojih programerjev so se v Redmondu spet odločili za preverjeno taktiko. Dogovorili so se s podjetjem Spyglass, ki je izdelalo zelo zmogljiv spletni brskalnik, da bodo njihovo tehnologijo uporabili v lastnem Internet Explorerju, v zameno pa bo Spyglass dobil manjšo odkupnino in odstotek od prodanih izvodov. Zaradi desetin milijonov prodanih Oken so v Spyglassu mislili, da sklepajo izvrsten posel, dokler ni Microsoft začel IE deliti zastonj. Še tako velik odstotek od nič pa je vedno nič in čeprav je Spyglass pozneje na sodišču iztožil osem milijonov odškodnine, je Gates še enkrat dokazal, da je velik inovator, vendar ne v programju, temveč v motnih poslovnih metodah. Microsoftova uradna zgodovina IEja (opisana na spletni strani www.microsoft.com/windows/WinHistoryIE.mspx) Spyglassovega Mosaica niti omenja ne.

Gates se sredi letošnjega leta poslavlja od Microsofta, že vrsto let pa ga kot poslovni šef nadomešča verjetno še bolj brezobzirni Steve Ballmer, ki ga vesoljni splet pozna po "opičjem plesu", s katerim je izkazal svojo neizmerno ljubezen do podjetja, ki ga je pomagal zgraditi. Gotovo se bo Ballmer potrudil dokazati, da je vsaj tako dober šef, kot je bil Gates, zato bo Yahoo tako ali drugače postal del Microsofta. Še posebej, ker do Googla goji posebej sovražna čustva. To je med drugim že izkusila stena njegove pisarne, v kateri je pristal zalučan stol.

Začelo se je dokaj vljudno, saj sta Yahoo in Microsoft več let premlevala možne načine sodelovanja. A časa ni bilo v neizmernih količinah. Google še naprej povečuje svojo prednost in se širi na vedno nova področja. In dokler lahko Google napaja svoje manj uspešne podvige iz neverjetno uspešnega spletnega oglaševanja, bo največja grožnja za Microsoft. Nihče drug ne ve bolje, kaj pomeni izkoriščati molzno kravo (Pisarno in Okna) za pohode na konkurenco (MSN, Windows Mobile, XBox, Zune ...). Februar je tako prinesel odprti napad, Ballmerjev medvedji objem z javno ponudbo za sovražni prevzem, ki je zelo jasno izražala, da za dosego cilja ne bodo izbirali sredstev. Yahoojev upravni odbor je ponudbo sicer zavrnil z razlogom, da podcenjuje vrednost in potencial podjetja, vendar je vprašanje, kakšnega mnenja so veliki deležniki. Če Microsoft ponudbo še malo izboljša, bodo zelo verjetno pritisnili na Yanga, naj se le preda. Tako nekako, kot je Oracle kljub upiranju uprave na koncu le prevzel Peoplesoft, le da bo tu verjetno veliko bolj surovo, ker Ballmer za razliko od Larryja Ellisona nima več let časa.

Yang sicer išče princa na belem konju. Google zaradi protimonopolne zakonodaje ne pride v poštev, AOL ali News Corp. Ruperta Murdocha sta za obrambo primerna le v toliko, ker bi v primeru pozitivnega razvoja dogodkov znatno povečala prevzemno tarčo. To bi predstavljalo dodaten pritisk na Microsoft. Ta bi se moral, čeprav je le pol prevzema pripravljen financirati z gotovino, kljub temu prvič v svoji zgodovini zadolžiti. Dvig prevzemne cene, povezovanje Yahooja z drugim velikim podjetjem ali celo kombinacija obojega pa bi zakurila ogenjček tudi pod Ballmerjevim stolčkom.

A pustimo poslovne kombinacije, za uporabnike spleta je veliko pomembneje, kaj se bo zgodilo z Yahoojevimi storitvami. Žal jim je že dosedanji razvoj dogodkov povzročil velikansko škodo. Načeta morala zaposlenih zaradi slabih poslovnih rezultatov se je s sovražno ponudbo še poslabšala. Številni ugledni yahoojevci so že prestopili v druga podjetja, neredko prav v Google. Microsoftu verjetno to sploh ni mar, pravzaprav jim še koristi, saj olajšuje prevzem. Za ljudi jim verjetno ni kaj dosti mar, najbolj si želijo predvsem Yahoojevih statistik o velikanskem številu uporabnikov. Kljub vsem težavam imajo Yahoojeva spletišča še vedno več kot 140 milijonov različnih obiskovalcev na mesec! Na dan naštejejo 3,4 milijarde ogledov strani. Tako ali drugače jih uporablja vsak drugi uporabnik spleta. Microsoft lahko "prekine dovod zraka" Googlu le tako, da ga poseka v spletnem oglaševanju. In tu ni dvoma, da je v prednosti ta, ki razpolaga z uporabniškimi navadami. Kljub temu pa je pristop, ki ga je znova ubral Microsoft, tu vse preveč tvegan. Kot je se izrazil vedno zabavni "lažni Steve" v svojem spletnem dnevniku: "Združitev Borga in Yahooja ne bo uspešna. Kot da bi zvezal skupaj noge drugega in tretjega v teku na 100 metrov in zahteval revanšo, ker bosta zdaj tekla hitreje." Poskus prevzema Yahooja razkriva, da bo Microsoft pod Ballmerjem igral na veliko bolj tvegane karte, ki lahko v primeru neuspeha zamajajo tudi temelje tega nadvse uspešnega podjetja.

V Googlu razvoj dogodkov verjetno spremljajo z mešanimi občutki. Prevzemni boj razkriva nemoč konkurence, po drugi strani pa bo splet zaradi usihajočega Yahooja tudi veliko siromašnejši. Javno so se, razen javnega pisma glavnega odvetnika, vzdržali komentarjev, vendar je jasno, da je med Yahoojem in Googlom vladala zdrava konkurenca, saj so vsi gradili na spletnih standardih in tekmovali z inovacijami in prepričljivimi novostmi. Za razliko od Microsofta je DNK Yahooja veliko bližji kak eBay, ki je verjetno tudi edina rešilna bilka za Yanga, vendar zaradi njegovih lastnih težav po propadu kupčije s Skypom verjetno ne bo prijahal na pomoč.

In kako se ob vsem tem počutijo Microsoftovi programerji? Ballmer jim sporoča, da vse, kar so počeli, ni vredno počenega groša in mora zdaj zapraviti 50 milijard, da bo ostal v igri.

In kako se ob vsem tem počutijo Microsoftovi programerji? Ballmer jim sporoča, da vse, kar so počeli, ni vredno počenega groša in mora zdaj zapraviti 50 milijard, da bo ostal v igri.