Mikrokonzola za domače igranje
Slišalo se je predobro, da bi bilo res. Kampanja na spletni platformi za družbeno financiranje Kickstarter je iskala podpornike, ki bi obudili v življenje mikrokonzolo, temelječo na mobilni platformi. Ta naj bi, povezana s televizorjem ali računalniškim monitorjem, v lastniku takojci prebudila igričarsko slo. Ouya.
Nabor iger za konzolo Ouya je bil v najboljšem primeru (kakovostno) povprečen, čeprav jih je bilo na voljo več sto.
Izvršna direktorica podjetja Boxer8, Julie Uhrman, je projekt Ouya oznanila 3. julija 2012, teden dni zatem pa je s posebno kampanjo na spletni strani Kickstarter že iskala podpornike zanimive zamisli. Za projekt Ouya je podjetje Boxer8 že izdelalo delujoč prototip (manjkala sta le še izpiljen operacijski sistem in uporabniški vmesnik). Projekt je obljubljal cenovno dostopno domačo igričarsko mikrokonzolo, ki bi jo zlahka spravili v žep in odnesli na dopust ali k sosedu. Uhrmanova je zelo dobro razumela, kaj si želi igričarska skupnost s plitvejšimi žepi. Androidna mikrokonzola naj bi bila pravi odgovor na dražje Xboxe in PlayStatione ter Wiije tega sveta. Oblikovalec Yves Béhar je s sodelavci opravil resnično dobro delo, saj je delno zaobljena škatlica kompaktnih mer (75 x 75 x 82 mm) uspešno pritegovala poglede. Naloga, da bo v njeni notranjosti delovala solidno zmogljiva strojna oprema, ki se ne bo pregrevala, je pripadla Muffiju Al-Ghadialiju in z ekipo inženirjev se je lotil velikega izziva. Mamljiva je bila seveda predvsem cena. Za 99 dolarjev je kupec (prvih tisoč kupcev pa celo za 95 dolarjev) dobil razmeroma zmogljivo igralno konzolo, na kateri je brez težav v visoki ločljivosti poganjal večino iger za sistem Android. V njej je namreč ničle in enice premetavala zmogljiva Nvidiina Tegra 3, ki je v primerjavi z mobilnimi platformami tistega časa obljubljala tudi znatno boljšo grafiko.
Vzpon
Še preden se je novici o igričarski mikrokonzoli sploh uspelo razširiti po spletu, je spletna platforma Kickstarter »gorela«. Neskromno načrtovani cilj je konzola Ouya dosegla v vsega osmih urah in postavila rekordni rezultat prvega dne – ta še danes ni bil presežen. Ljudje z vsega sveta so konzolo Ouya naročali kot nori – v prvih 24 urah od objave projekta je vsake 5,59 sekunde prišlo novo naročilo za konzolo! Inovativna mikrokonzola je postala osmi projekt v zgodovini skupinskega financiranja na platformi Kickstarter, ki ji je uspelo zbrati več kot milijon dolarjev in še danes velja za izdelek, ki mu je to uspelo najhitreje. Kampanja na Kickstarterju se je končala 9. avgusta, podjetje je zbralo kar 8,6 milijona dolarjev (Ouya se tako uvršča na peto mesto po zbranih sredstvih na strani Kickstarter – v trenutku dokončanja projekta je bila celo 2.) in tako kar za 904 odstotke preseglo zastavljeni cilj.
Prvi so konzole Ouya, tik pred koncem leta 2012, prejeli razvijalci. Uhrmanova se je zavedala, da so za igralno konzolo, kakršnokoli že, potrebne predvsem privlačne igre, večina iger za sistem Android pa je bila prilagojena mobilnim telefonom in njihovim zaslonom ter (podhranjeni) strojni zasnovi, zato so bile manj privlačne na večjih zaslonih televizorjev. Že januarja 2013 je podjetje organiziralo 10-dnevni dogodek CREATE Game jam za razvijalce in ti so v kratkem času ustvarili kar 166 bolj ali manj posrečenih iger oziroma prototipov v praktično vseh igričarskih kategorijah (in tudi takih, za katere niti ni bilo kategorij).
Igralni plošček je sodil v povprečje. A ob zelo ugodni ceni konzole kaj več niti ni bilo pričakovati.
Uporabniki so postajali nestrpni, saj igralnih konzol kar ni in ni bilo. Prva pošiljka uporabnikom, ki so konzolo naročili med prvimi, je bila odpravljena šele konec marca. V naslednjih mesecih so mikrokonzolo prejeli še drugi. Podjetje je z uradno prodajo konzole prek spleta in v izbranih (pretežno ameriških) trgovinah začelo šele proti koncu junija 2013. Mesec dni zatem je Ouya objavila poseben igričarski sklad »Free the Games Fund«, s katerim je želela razvijalce zopet motivirati za razvoj novih iger. Denarna ponudba je bila razmeroma mamljiva, saj je Ouya obljubila, da bo vsakemu razvijalcu, katerega igra bo na platformi Kickstarter zbrala vsaj 50 tisoč dolarjev, izplačala enakovredno zbrano vsoto. Past je bila skrita v drobnem tisku – razvijalec je moral pristati na to, da bo igra šest mesecev ekskluzivno na voljo le za mikrokonzolo Ouya. Odzivi so bili dokaj mlačni. Prvi je pogoje sprejel novo ustanovljeni igričarski studio Robotoki, ki je pripravljal novo postapokaliptično zombijevsko igro, pa še ta je imela datum izida predviden za leto 2015. Več upanja je novi igričarski platformi vlil Square Enix z napovejo, da bo igra Final Fantasy III ob izidu na voljo tudi za konzolo Ouya. Za nekaj več optimizma so poskrbeli tudi v studiu Namco Bandai, ko so objavili, da se z lastniki Ouye pogajajo o selitvi več svojih iger na to konzolo.
Ouya ni merila le na igričarje, želela si je tudi kupcev večpredstavnih podaljškov. Roko na srce, konzola Ouya je bila več kot zelo primerna za to, sploh po tem, ko sta že leta 2012 namenski različici za konzolo napovedala razvijalca rešitev XBMC in Plex Media Center. Med priljubljenimi aplikacijami se je znašla tudi aplikacija Twitch TV.
Igralni ploščki
Mikrokonzoli je bil priložen zanimivo oblikovan igralni plošček s poudarjenima držaloma, drugače pa je njegova zasnova posnemala že uveljavljene modele na trgu. Imel je dvoje analognih večsmernih ploščic, štiri gumbe (posrečeno poimenovane kar O, U, Y in A) in dodaten par gumbov na mestu, kjer je uporabnikov kazalec. Na hrbtni strani držala sta bila še predalčka, v katera je uporabnik vstavil baterijo AA.
Miniaturna tiskovina gosti pravcati računalnik v čipu.
Konzola Ouya je podpirala tudi uporabo drugih/alternativnih igralnih ploščkov. Brez težav smo jo povezali z igralnimi ploščki večjih tekmic (Microsoft Xbox 360, Sony PlayStation 3 in Nintendo Wii), a je veljalo še pred tem preveriti izkušnje drugih igralcev – nekaj iger, pisanih za konzolo Ouya, preprosto ni brezhibno delovalo z drugimi igralnimi ploščki.
Padec
Prave težave konzole Ouya so se začele takrat, ko je dejansko prišla na trg. Večina medijev, ki jo je preizkusila, je grajala igralni plošček, saj so se posamezni gumbi lahko zataknili, pa tudi odzivnost brezžičnega ploščka je bila daleč od ideala. Prodaja je začela usihati. Podjetje se je odzvalo in napovedalo, da bo leta 2014 izdalo izboljšano različico z novim igralnim ploščkom, podvojenim prostorom za hrambo iger in aplikacij ter izboljšano brezžično povezljivostjo. T. i. mikrokonzola Ouya Limited edition je bila znatno dražja, saj je bila v predprodaji ocenjena na 129 dolarjev.
Prenovljena konzola je bila sicer nared v treh mesecih in omejene količine hitro razprodane. Toda pomanjkanju res privlačnih iger, predvsem velikih naslovov, ki so igričarje mamili k Xboxom in PlayStationom, ni uspevalo hitro pridobivati novih kupcev. Podjetje je zašlo v finančne težave in je iskalo nove partnerje. Januarja lani se je zdelo, da so težave minile, saj je spletni velikan Alibaba v družbo vložil 10 milijonov dolarjev z zamislijo, da bi nekaj tehnologij in rešitev iz konzole Ouya preselil v svoj domiselni in vsestranski set-top-box.
Na spletni strani iFixIt so konzolo Ouya razstavili na prafaktorje. Bila je solidno sestavljena, le zatikajoči gumbi in slabša odzivnost ploščka so jo pokopali.
Aprila letos je udarila realnost. Podjetje je še vedno hitreje porabljalo sredstva, kot pa mu je uspevalo pridobivati finančne vire. Ko Ouyi ni uspelo reprogramirati dolga, je podjetje objavilo namero o prodaji. Konec julija je bil kupec znan – družba Razer Inc. je kupila programski del podjetja in knjižnico vsebin ter prevzela zaposlene, samo konzolo pa poslala na smetišče zgodovine. Vsebine in igre Ouya je Razer preselil na lastno platformo in istoimensko konzolo Forge ter lastnike konzole Ouya prepričeval, naj storijo enako. Uhrmanova je še isti dan odstopila z mesta direktorice družbe. Večina zaposlenih danes v družbi Razer razvija igričarsko platformo Forge TV, namenjeno televizorjem z operacijskim sistemom Android TV.
ZGRADBA
Ouya pod pokrovom
Oblikovanju mikrokonzole Ouya ne moremo praktično ničesar očitati. Inženirji so iz kocke z robovi 75 mm naredili pravi mali čudež, vsaj kar zadeva strojno opremo. Na majhno tiskovino so vgradili platformo SoC Nvidia Tegra 3 (različico T33-P-A3), kar pomeni, da je igre in druge vsebine poganjal štirijedrni procesor takta 1,7 GHz arhitekture ARM Cortex-A9, ki je imel tudi nekoliko izboljšano enoto za delo s plavajočo vejico. Grafične elemente je obdelovalo varčno grafično jedro Nvidia GeForce ULP, ki je ob taktu 520 MHz zmoglo obdelati 12,5 GFLOPS. Strojni del sta dopolnjevala 1 GB delovnega pomnilnika DDR3-1600 (tega sta si delila procesor in grafično srce) in 8 GB bliskovnega pomnilnika eMMC za hrambo podatkov. V praksi je zato lahko Ouya strojno dekodirala filme polne visoke ločljivosti (1080p) v zapisu MPEG-4 AVC/H.264 (do 40 Mbit/s). Nič čudnega, da je bila njena druga vloga prevzeti mesto omrežnim večpredstavnim podaljškom. Sliko je mikrokonzola na televizor ali računalniški monitor (oziroma drug zaslon) pošiljala prek vmesnika HDMI. Ker je bil ta različice 1.4, je imela tudi podporo stereoskopskim 3D vsebinam. Majhna škatlica je blestela na področju povezljivosti, poleg klasičnega omrežnega priključka se je znala povezati tudi v brezžična omrežja (802.11 b/g/n) ter z drugimi mobilnimi napravami in igričarskimi dodatki komunicirati prek vmesnika Bluetooth LE 4.0. Najboljši del tako zasnovane mikrokonzole je bila varčnost – v mirovanju je porabila do en vat energije, med delovanjem/igranjem pa vsega do 4,5 W.
Igralno konzolo Ouya je uporabnik upravljal prek zanimivo oblikovanega igralnega ploščka, s katerim je poveljeval operacijskemu sistemu Android 4.1, temeljito preoblečenemu v uporabniški vmesnik Ouya launcher. Navdušencem za večpredstavnost je bilo na voljo tudi več namenskih aplikacij.