Milijarde za javne oblake
Preverili smo, kaj bo v prihodnje veter v jadra javnim računalniškim oblakom.
Ekonomski, organizacijski in družbeni vpliv pandemije še naprej deluje kot pospeševalnik digitalnih inovacij in rabe storitev v oblaku. Podjetja želijo pohitriti svoje pobude o digitalizaciji poslovanja in ga pospešeno premikajo v oblake, saj želijo s tem doseči enostavnejše in hitrejše posodobitve IT-okolja, izboljšano delovanje rešitev, podpreti hibridne načine delovanja in uvajati novosti, ki so posledica virusne pandemije. Ponudnikom storitev javnih računalniških oblakov se upravičeno smeji, saj so za rast njihovih prihodkov v zadnjih dveh letih skrbeli predvsem oblačne rešitve za sodelovanje, delo na daljavo in nove digitalne storitve za podporo hibridnim delovnim mestom.
Številke analitičnega podjetja Gartner kažejo, da bodo podjetja vseh velikosti letos za storitve ponudnikov javnih oblakov odštela skoraj 400 milijard ameriških dolarjev oziroma kar četrtino več denarja kot lani. Ta, za panogo IKT zgledna rast se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Ponudnike storitev iz javnega oblaka lahko veseli predvsem dejstvo, da njim v prid govorijo številni trendi, med njimi tudi nekaj povsem novih, kot so vseprisotnost v oblaku, regionalni oblačni ekosistemi, trajnostno naravnani in ogljično inteligentni oblaki ter avtomatizirana programabilna infrastruktura ponudnikov infrastrukture in storitev v oblaku. Pa jih pobliže spoznajmo.
Vseprisotnost oblakov
Danes oblak podpira večino novih tehnoloških rešitev, vključno z gradnjo IT-okolij vseh vrst in oblik v različnih računalniških oblakih. Zadnjim je treba priznati, da so se dokazali takrat, ko je bilo to res pomembno. V času negotovosti so se izkazali s svojo odpornostjo, prilagodljivostjo in hitrostjo delovanja. Čeprav sta se delo in šolanje malodane čez noč preselila na splet, podatkovni centri in povezave vendarle niso pokleknili pod težo dodatnih bremen, ki so v primeru video klicev in vsebin še posebej velika.
Hibridna, večoblačna in robna okolja rastejo in postavljajo temelje za nove modele porazdeljenih oblakov. Poleg tega napredek v brezžičnih komunikacijah, kot so mobilna omrežja 5G, potiska rabo oblaka na novo raven – v še širše, globlje in vseprisotne načine rabe. Oblak je zaslužen, da danes uživamo v izboljšanih izkušnjah mobilnega bančništva, in zelo verjetno bo predstavljal tudi hrbtenico oziroma temelj za preobrazbo področja zdravstvenega varstva. Vedno več vrst industrije zelo resno računa na javne oblake, nekatera podjetja si poslovanja brez njih niti ne zamišljajo več. Da, oblaki so vseprisotni.
Globalno sprejemanje oblakov se bo zato še naprej hitro širilo. Gartner napoveduje, da bodo izdatki končnih porabnikov za javne storitve v oblaku letos dosegli 396 milijard dolarjev, leta 2022 pa se bodo povečali za 21,7 odstotka in dosegli 482 milijard dolarjev (glej tabelo). Poleg tega napoveduje, da bo do leta 2026 poraba v javnem oblaku presegla 45 odstotkov celotne porabe IT-oddelkov v podjetjih. Da bi to rast lažje umestili v kontekst – danes izdatki za oblačne storitve v IT-proračunih podjetjih v povprečju znašajo okoli 17 odstotkov.
Regionalni ekosistemi v oblaku
Vse večja geopolitična razdrobljenost predpisov, protekcionizem in zahteve o skladnosti spodbujajo ustvarjanje novih regionalnih in vertikalnih oblačnih ekosistemov ter podatkovnih storitev. Podjetja v finančnem in javnem sektorju si prizadevajo zmanjšati odvisnost od posameznega ponudnika ter olajšati poslovanje na različnih trgih (beri: zunaj svoje države).
Regijam, ki ne morejo ustvariti ali ohraniti lastnih platform in ekosistemov, ne bo preostalo drugega, kot da izkoristijo platforme, ustvarjene v drugih regijah, in se zatekajo k zakonodaji in predpisom, da ohranijo določeno raven nadzora in suverenosti. Evropska skrb za razvoj evropske podatkovne hrbtenice, ki ima zagovornike tako med podjetji, politiki kot tudi v akademskih krogih, je lepo vidna s projektom GAIA-X. Ta kani ustvariti odprt digitalni ekosistem, ki bo na voljo vsem evropskim podjetjem in jim bo pomagal do globalne konkurenčnosti. Seveda bo temeljil na javnem oblaku.
Trajnost in ogljično inteligentni oblak
Gartner vsake toliko izumi kakšno zanimivo skovanko. Med zadnje vsekakor sodi ogljično inteligentni oblak. V bistvu gre za to, da se podjetja vse bolj zavedajo pomembnosti do okolja prijaznega poslovanja, nenazadnje podatkovni centri po svetu »pokurijo« dobra dva odstotka vse električne energije in že prek nje ustvarijo približno toliko onesnaženja v obliki izpustov CO2.
Ponudniki storitev v oblaku se na vedno večjo osredotočenost na trajnostno naravnano poslovanje odzivajo z uvedbo agresivnejših ogljično nevtralnih korporativnih ciljev, kar ustvarja nove izzive na področju infrastrukture. Jasno jim je, da bodo bolj »zeleni« ponudniki lažje pridobili stranke med podjetji, ki bodo iskala »okolju prijaznejše tehnološke partnerje«.
Avtomatizirana programabilna infrastruktura
Ponudniki storitev iz oblaka prav tako stavijo na tehnologijo. Glede na široko sprejetje storitev v oblaku pri podjetjih bodo tudi sami potrebovali popolnoma avtomatizirano infrastrukturo, vedno več področij bodo v upravljanje zaupali umetni inteligenci in strojnemu učenju. Vse to je mogoče prav zato, ker infrastruktura postaja programabilna in se njeno delovanje lahko avtomatizira. Rutinskih administrativnih opravil v oblaku skorajda ni več, specializirano osebje se osredotoča predvsem na iskanje anomalij in odpravljanje morebitnih težav.