Mini ali maksi?
Predvajalnik zvočnih datotek iPod je postal največja prodajna uspešnica podjetja Apple v zadnjih letih. Pridobil si je kultni status in njegovim prodajnim številkam se (zaenkrat neuspešno) poskušajo približati druga podjetja na trgu glasbenih predvajalnikov z vgrajenim diskom. Za ohranitev prestola in s tem povezanega dobička pa mora Apple redno skrbeti za novosti. Po predstavitvi iPoda za okenske računalnike so tokrat prišli na vrsto tisti, ki jim je bil izvirni predvajalnik prevelik in pretežek.
Manjšega v družini iPod so poimenovali kar iPod mini. Na voljo je v petih značilnih barvah. Z velikostjo 9,1 × 5,1 × 1,3 cm je od predhodnika za dober centimeter ožji in krajši, predvsem pa tehta le dobrih 100 g (proti 160 oz. 180 g). Ko smo ga prijeli v dlan, smo imeli občutek, da je celo preozek in premalo robusten. Izvirni iPod se dlani nekako bolj poda. Seveda ima miniaturnost tudi drugo plat. iPod mini ima disk (Hitachijev MicroDrive) s samo 4 GB prostora. To se sicer sliši veliko, toda glasbenim zanesenjakom se gigabajti glasbe na disku hitro namnožijo. Veliki bratje iPoda zmorejo 20 oziroma 40 GB, iPod Photo, ki zmore tudi prikazovati slike, pa celo 60 GB. Tak predvajalnik lahko hkrati uporabljamo tudi kot prenosni disk spodobne zmogljivosti.
Predvajalnik ima priključek za prenašanje datotek in za napajanje z električno energijo na spodnji strani. Po Applovih trditvah lahko poslušamo glasbo nepretrgano do 8 ur. To smo preizkusili tako, da smo ustvarili zelo dolg predvajalni seznam in akumulator je odpovedal šele po dobrih devetih urah. K dolgemu delovanju prispeva 32 MB predpomnilnika kot zaščita pred preskakovanjem.
Glasbo izbiramo z vmesnikom, ki je izpiljen do zadnje podrobnosti in se ga privadimo v nekaj minutah. Med menuji na osvetljenem zaslončku LCD se sprehajamo tako, da s prstom drsimo po navigacijskem kolescu. Pri novih iPodih kolesce ni vrtljivo, le občutljivo je za dotik. Sprva se je prst pri drsenju po kolescu rahlo zatikal, pozneje pa smo se temu privadili.
iPod lahko povežemo z računalnikom z USB ali Firewire kablom, ki sta oba priložena. Predvajalnik lahko povežemo bodisi s PCjem ali pa z Macom. Pri začetni povezavi moramo na računalnik s priložene plošče CD-ROM namestiti ustrezno programje, ki zajema program iTunes. Ta deluje kot uporabniški vmesnik za upravljanje naše glasbene zbirke. Ob prvi povezavi tudi določimo vrsto zapisa na iPodovem disku, ki je lahko združljiva z Maci (HFS+) ali PCji (FAT32). Žal ni priložen program (recimo XPlay), ki bi omogočal hkratno združljivost iPoda za obe vrsti računalnikov, lahko pa ga kupimo v spletu.
V iPodu lahko shranjujemo glasbo v zapisu mp3 (do 320 kB/s), aac, aiff in wav, podprt pa je tudi zapis zvočnih knjig, audible. Priložene slušalke ponujajo zelo dober zvok, boljši od zvoka, ki ga daje od sebe iPod starejše generacije. Poleg kablov in vtikača za napajanje iz omrežne napetosti je priložena še sponka za pas.
iPod mini
Kaj: Predvajalnik zvočnih datotek z vgrajenim diskom.
Izdeluje: Apple, www.apple.com.
Prodaja: E.P.L., www.epl.si, (01) 256 13 20.
Cena: 68.035 tolarjev.
Za: Možnost priključitve na USB in firewire. Trajanje delovanja. Uporabniški vmesnik.
Proti: Nekoliko nizka zmogljivost diska.