Mini računalniki DEC PDP

Mini računalniki DEC PDP so sicer neločljivo povezani s procesnim računalništvom, vendar so v drugi polovici 70. let s serijo PDP-11 vse bolj posegali tudi na področje splošnega in poslovnega računalništva. Poleg velikih računalnikov IBM/370 so to najbolj značilni in uspešni računalniki tistega časa. Njihove glavne odlike so vsekakor nizka cena, zelo prožen in odprt ustroj ter dobro izdelana in vsestranska programska oprema.

Sprva so mini računalniki PDP obvladovali predvsem procesno računalništvo v industriji in laboratorijih raziskovalnih inštitutov, zato so bili zelo razširjeni tudi na univerzah. Serija 12-bitnih računalnikov PDP-8 je v drugi polovici 60. let praktično definirala pojem mini računalnika. Ti mini računalniki so se večinoma programirali v zbirnem jeziku in niso imeli operacijskega sistema. Leta 1968 so v novem DEC PDP-8/I za tisti čas običajno tranzistorsko tehnologijo že nadomestili z veliko učinkovitejšimi integriranimi vezji, izdelanimi v bipolarni tehniki.

Mini računalnik DEC PDP-8/e. Foto: Joe Mabel (CC BY-SA 3.0)

Računalniški muzej

Serijo o zgodovini računalništva v Sloveniji pripravlja Računalniški muzej (www.racunalniski-muzej.si), ki ima v bližini Kina Šiška v Ljubljani tudi svoje razstavne prostore. Tam si lahko v živo ogledate, kako so bili računalniki videti nekoč, in marsikaterega izmed njih tudi preizkusite.

Kar nekaj v muzeju razstavljenih predmetov izhaja iz Monitorjevega muzeja, ki smo ga pred leti predali v upravljanje računalniškemu muzeju skupnosti Kiberpipa, njegov naslednik pa je sedanji Računalniški muzej v Ljubljani.

Zgodovinska evidenca pri nas nameščenih in izdelanih naprav je na naslovu evidenca.muzej.si.

Nato so leta 1970 na trgu ponudili novo revolucionarno serijo 16-bitnih mini računalnikov DEC PDP-11, eno najuspešnejših v zgodovini računalništva. Ta se je odlikovala s še večjo strojno in programsko prilagodljivostjo. K temu so v veliki meri pripomogli novi operacijski sistemi (RT-11, RSX-11, Unix) in prevajalniki zanje ter novo vsestransko sistemsko vodilo Unibus, prek katerega je potekala vsa komunikacija med centralnim procesorjem, pomnilnikom in perifernimi enotami računalnika. Do začetka 80. let je nastalo več kot 15 združljivih izvedb arhitekture PDP-11, zadnje med njimi pod nazivom MicroPDP pa so bile že izdelane v mikroprocesorski tehnologiji.

Prvi računalniki DEC PDP-8 (1971–1974)

Na začetku 70. so tudi v Iskrinem Zavodu za avtomatizacijo začeli razvijati nove računalniško podprte sisteme za avtomatizacijo procesov. Po zgledu iz tujine so uporabili mini računalnike uveljavljenih proizvajalcev, sprva predvsem računalnike DEC PDP-8. Pri nas so jih v sistemih za nadzor in upravljanje v elektrodistribuciji namestili za Elektro Ljubljana, Maribor, Celje in Kranj, številne pa tudi drugod po Jugoslaviji.

Nato so ob pomoči mini računalnika DEC PDP-8 v svoji tovarni izvedli tudi avtomatizacijo dela proizvodnje telefonskih central Metaconta 10C. Po meri so izdelali robotski manipulator in krmilni vmesnik, prek katerega je računalnik po vnaprej določenem zaporedju manipulacij lahko samodejno izvajal zapleten postopek ožičenja central. Zaradi velikega števila kontaktov in njihove kompleksne razporeditve so bile napake pri ročnem spajanju žic namreč zelo pogoste. Prvi prototip so začeli uporabljati leta 1974, z njim pa so napake v celoti odpravili.

DEC (Digital Equipment Corporation)

Podjetje DEC je v drugi polovici 60. s svojimi zelo ugodnimi in uporabnimi mini računalniki PDP (Programmable Data Procesor) dodobra prevetrilo računalniški trg in kmalu postalo drugo največje računalniško podjetje za velikanom IBM.

Odmevna je bila tudi pridobitev rentgenskega difraktometra s procesnim mini računalnikom PDP-8 na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. To je bila leta 1974 prva tovrstna naprava v jugovzhodni Evropi in je bistveno prispevala k razvoju kristalografije pri nas. Računalnik je uporabljal diskovno enoto DF32 s fiksno glavo in kapaciteto 32.000 12-bitnih besed (primerljivo s 48 KB).

Zastopništvo DEC v Elektrotehni (1974–)

V Elektrotehni, trgovskem posredniku, specializiranem za uvoz in prodajo elektrotehničnih izdelkov podjetjem v Jugoslaviji, so medtem začeli razmišljati o prevzemu zastopništva za enega izmed proizvajalcev računalniške opreme. Leta 1974 so se odločili za sodelovanje s podjetjem DEC. Do tedaj je jugoslovanski trg precej uspešno nadziralo podjetje Intertrade z zastopništvom za IBM.

V skladu s pogodbo in z vztrajnim povečevanjem zastopniške in servisne dejavnosti je Elektrotehna v naslednjih letih začela pošiljati vedno več zaposlenih na šolanje v ZDA, dejavnost pa so širili tudi na področje programske opreme. Kmalu so zbrali kakovostno jedro mladih, zagnanih, tržno usmerjenih in inovativnih sodelavcev, ki so pridobili veliko znanja o sestavljanju, opremljanju in programiranju računalnikov DEC PDP.

Prvi računalniki DEC PDP-11 (1975–1978)

Enega izmed prvih mini računalnikov DEC PDP-11/40 so namestili v Ljubljanskih mlekarnah kot aktivni terminal za povezavo z Republiškim računskim centrom (RRC) leta 1974. Nato so DEC PDP-11/45 leta 1975 namestili v Geodetskem zavodu, kjer je omogočil nadaljnji razvoj elektronskega katastra in širšega prostorskega informacijskega sistema. Na Inštitutu za nevrokirurgijo na Medicinski fakulteti so tega leta dobili novo gama kamero za scintigrafijo in računalnik DEC PDP-11, ki je omogočil napredno obdelavo slik. Z njim so sami razvili tudi potrebno programsko opremo in začeli izvajati različne klinične obdelave podatkov.

Mini računalnik DEC PDP-11/34. Foto: Loy Pycock (CC BY-SA 2.0)

DEC PDP-11/40 so v drugi polovici 70. let dobili tudi v okviru Univerze v Ljubljani. Z njim so leta 1976 na Fakulteti za elektrotehniko prikazali interaktivno komunikacijo z računalnikom DEC System 10 v Ženevi. V predhodniku podjetja Eles, združenju elektroproizvodnih podjetij, so sredi 70. poleg računalnika DEC PDP-11/40 namestili tudi takrat redek in napreden terminal DEC GT-40 z vektorsko grafiko. V Železarni Ravne pa so leta 1976 začeli uporabljati dva računalnika DEC PDP-11/40 za vodenje elektroobločnih peči v livarni in nadzor porabe električne energije. Manjši DEC PDP-11/05 so namestili v laboratoriju železarne za izvajanje analiz kemijske sestave jekla.

Tudi na Institutu Jožef Stefan so imeli v drugi polovici 70. že vsaj dva računalnika DEC PDP-11. Svoj PDP-11/34 so na oddelku za elektroniko uporabljali za raziskave in razvoj na zelo raznovrstnih področjih. Z njim so si pomagali tudi pri izdelavi in programiranju prvih mikroračunalnikov v Sloveniji (Mikro M, DARTA 80). Njihov manjši PDP-11/05 pa je na oddelku za keramiko v povezavi z elektronskim mikroanalizatorjem omogočal vodenje analiz in izračun rezultatov v laboratoriju. DEC PDP-11/34 so leta 1977 namestili tudi na Zavodu za družbeno planiranje, večji DEC PDP-11/70 pa v Mercatorju kot aktivni terminal za povezavo z RRC.

Do leta 1978 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih okrog 15 računalnikov DEC PDP-11.

Domači Delta 340, 700, 644 (1977–)

V podjetju DEC pa svojih mini računalnikov PDP-8 in PDP-11 niso prodajali le kot zaključene proizvode, temveč so njihove posamezne sestavne dele po načelu Original equipment manufacturer (OEM) prodajali tudi različnim proizvajalcem po svetu. Zaposleni v Elektrotehni so kmalu ugotovili, da lahko na tak način iz različnih sestavnih delov tudi sami izdelajo računalnik in ga nato tržijo kot domač izdelek.

Leta 1977 je tako nastal njihov prvi računalnik Delta 340. Sestavili so ga iz centralne procesne enote DEC PDP-11/34, pomnilnika DEC in sistemske programske opreme. Opremili so ga z najugodnejšo periferno opremo na trgu in ga namestili v ohišje saveljskega podjetja Unis tos z doma izdelanim hlajenjem in napajanjem. S pametno marketinško potezo so tak računalnik nato leta 1978 podarili predsedniku Jugoslavije, Titu, za rojstni dan. Opremili so ga s programom, ki je ob zagonu prikazal njegov portret in predvajal jugoslovansko himno.

Tipične kartice računalnika PDP-11 in vodilo Unibus. (CC Public domain)

Poleg Delta 340 so začeli sestavljati še računalnike Delta 700 z večjo procesno enoto DEC PDP-11/70, kasneje pa še Delta 644 z novejšo procesno enoto DEC PDP-11/44. S Tovarno meril v Slovenj Gradcu so se leta 1978 dogovorili za sestavljanje zaslonskih terminalov DEC. Starejše terminale DEC VT-52 so tržili pod nazivom Kopa 700 in izredno popularne terminale DEC VT-100 pod nazivom Kopa 1000.

Na tak način so do konca 70. oblikovali svoj program računalniške proizvodnje, ki je izzval precej kritik, prepirov in rivalstva. Do leta 1981 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih že 26 računalnikov Delta 340 in šest računalnikov Delta 700. V Računalniškem muzeju hranimo računalnika Delta 340 in Delta 644.

Viri in več informacij: Digitalna knjižnica Slovenije, dlib.si in spletna stran Računalniškega muzeja, racunalniski-muzej.si

Zahvaljujemo se Nuku in drugim za digitalizacijo gradiva.