Mišičnjak
Dejstvo je, da Intel danes prodaja najzmogljivejše namizne procesorje. Svoje tehnološko vodstvo so sredi marca še nadgradili, saj so zmogljivim štirijedrnikom dodali še dve sredici in par megazlogov pomnilnika. Za vsak primer, veste, dodatne zmogljivosti pridejo vedno prav. Prvi primerek ekstremno hitrega in ravno tako ekstremno dragega procesorja, Intel Core i7 980X, je našel pot tudi v Monitorjev laboratorij.
Če sodite med tehnološke navdušence, ki so si med prvimi privoščili serijo procesorjev Intel Core i7 9xx, predstavljeno novembra 2008, potem ste že leto in pol uživali v zmogljivostih najboljših procesorjev ta hip. Zaradi očitnega pomanjkanja ponudbe najzmogljivejših procesorjev s strani najbližjega konkurenta, podjetja AMD, se Intelu pravzaprav ni nikamor mudilo in so se njegovi inženirji raje posvečali pripravi rešitev za manj zahtevne tržne segmente (Core i5 in Core i3).
Vendarle je bilo vsem poznavalcem hitro jasno, da je procesorska prihodnost v vse večjem številu jeder, saj silicij bistveno večjih stabilnih delovnih taktov ob še smiselni porabi električne energije preprosto ne dopušča. Tako je bilo samo vprašanje časa, kdaj bomo ugledali prve šestjedrnike, naj pa dodamo, da tudi osemjedrniki niso več daleč (predvsem odvisno od konkurence, vsekakor pa jih bomo ugledali najkasneje v začetku prihodnjega koledarksega leta). Predmet tokratnega preizkusa je šestjedrni procesor Core i7 980X, ki sodi v družino procesorjev Extreme Edition, katera se lahko pohvali z večjo količino delovnega predpomnilnika ter odklenjenim množilnikom, kar bo še posebej všeč navijalcem sistemov.
Najlepši tehnični podatek, poleg očitnih visokih zmogljivosti, je bržkone ta, da novi šestjedrnik deluje na ploščah s podnožjem LGA-1366, če so le-te opremljene s sistemskim naborom Intel X58. Tudi starejše plošče s tem čipovjem bodo torej nove procesorje podpirale, potrebna bo le nadgradnja strojne programske kode (BIOSa), saj procesor ostaja znotraj meja termalne ovojnice (beri: porabe energije) najzmogljivejših štirijedrnikov, ki je postavljena pri 130W. Za ohranjanje "energijske lakote" na sorazmerno nizki stopnji je zaslužna predvsem dodatna miniaturizacija, saj je procesor grajen v 32-nm tehnološkem postopku, ki močno prispeva k temu, da je površina procesorja kljub dodanima jedroma in pomnilniku z 240 mm2 celo manjša kot pri 45-nm štirijedrnikih (263 mm2) in to kljub dejstvu, da se je število tranzistorjev iz 731 milijonov povečalo na 1,17 milijarde!
Da vsi ti tranzistorji lahko proizvedejo nemajhno količino toplote, postane hitro jasno, ko si ogledamo k procesorju priložen hladilnik. Intel v svoji zgodovini še nobenemu procesorju ni priložil takšnega velikana, ki bolj spominja na velike kose bakra in aluminija, za katere pri bolj uveljavljenih proizvajalcih hladilnih teles odštejemo pedesetaka ali celo dva. Vročecevna bakrena zasnova z aluminijastimi "lističi" ter velikim in prijetno tihim ventilatorjem svoje delo zelo dobro opravlja, saj tudi v primerih največje obremenitve vseh jeder ta drži pri temperaturi okoli 70°C.
Velikanski hladilnik svoje delo opravlja zgledno.
Intel je v Core i7 980X vgradil tudi tehnologijo SMT (Simultaneous Multithreading), ki svoje delo opravlja podobno kot njena predhodnica Hyper-Threading, kar pomeni, da procesor hkrati opravlja dve procesni nalogi, operacijski sistem pa takšen procesor vidi kot dvanajstjedrni (oziroma dvanajstnitni). V procesorje Core i7 je vgrajen tudi poseben mikrokrmilnik, ki zna neodvisno uravnavati napetost in delovni takt posameznih jeder, po potrebi jih zna tudi naviti glede na obremenitev (vse dokler temperature ostajajo v dokaj nizko postavljenih varnostnih mejah). Tehnologijo so že pri štirijedrnikih krstili za Turbo Boost, je pa v dotičnem primeru šestjedrnika bolj omejena, saj omogoča le do dvonivojski dvig frekvence posameznega jedra, torej 1x ali 2x 133 MHz, medtem ko nekateri modeli Core i5 zmorejo tudi začasno povišanje delovnega takta do 533 MHz, v primerih ko je obremenjeno manjše število jeder.
Praktični preizkusi
Z željo, da preizkusimo šestjedrnika v kar največ aplikacijah, ki simulirajo delo nadpovprečnega uporabnika računalnika (takim je procesor ne nazadnje tudi namenjen), samo pognali več preizkusnih programov.
Program SYSMark 2007, ki vsebuje zbirko najrazličnejših procesov za simuliranje celovitega delovanja procesorja (pisarniški programi, 3D, video obdelava ...), očitno še ne zna izkoristiti vseh prednosti, ki ju ponujata dodatni dve jedri, saj so si bili rezultati v primerjavi s štirijedrnikom enakega delovnega takta zelo blizu.
Preizkus v grafičnem programu Photoshop CS4 smo opravili na večji datoteki in izbrali njeno preoblikovanje s funkcijo opravil, pripravljenih s strani skupine Retouch Artists. Gre za običajno obdelavo fotografije, kjer program opravi nekaj sprememb in prilagoditev barv, ustvari več nivojev fotografije, poskrbi za ustrezno ostrino in zameglitev delov fotografije. Celoten postopek je opisan na povezavi http://www.retouchartists.com/pages/speedtest.html, kjer najdete tudi ustrezne datoteke, preizkus Retouch Artists pa je postal eden neuradnih standardov merjenja hitrosti procesorjev v grafičnih programih v industriji. Photoshop CS4 že priča o tem, da bodo grafični oblikovalci s šestjedrnikom lahko prihranili nekaj sekund (kumulativno seveda minut, ur in ne nazadnje dni) pri obdelavi slikovnega materiala.
Cinebench je program, namenjen preizkusu zmogljivosti procesorjev pri obdelavi/renderiranju 3D-vsebin. Poleg procesorja dodobra namuči tudi grafično kartico. Od njega smo seveda pričakovali občutne razlike med preizkušenimi procesorji, saj gre za zelo realnega pokazatelja zmogljivosti posameznega procesorja. Monolitni šestjedrnik je tu pokazal vse svoje mišice, prav tako pa je blestel tudi pri kodiranju videa in v vseh programih za video obdelavo nasploh.
Odločitev, da inženirji v nabor procesorskih ukazov dodajo še (de)kriptirne ukaze AES-NI (Advanced Encryption Standard New Instructions), teh je šest, se je vsekakor izkazala za zelo dobrodošlo. Šestjedrnik pri kompresiranju podatkov z enkripcijo naravnost blesti, kar je lepo vidno pri rezultatih preizkusa s programom 7-Zip, saj kljub večjedrni in večnitni zasnovi ter relativno visokim delovnim taktom sodobnih procesorjev enkripcija še vedno velja podatkov za zahtevno opravilo. Tudi preizkus s programom WinRAR je favoriziral Core i7 980X, čeprav razlike v primerjavi s štirijedrnikoma niso bile več tako očitne.
Pri frekvečno omejenih aplikacijah, ki ne znajo izkoriščati večjega števila jeder/niti, lahko opazujemo učinek povečane količne predpomnilnika L3. Zasnova procesorja namreč omogoča, da lahko posamezno jedro ob neobremenitvi ostalih zase porabi vseh 12 MB predpomnilnika in tako še pospeši izvajanje preprostejše aplikacije. Ene takšnih so denimo pisarniške aplikacije ter preprostejši programi za obdelavo videa in zvoka.
Pri Intelu so se drznili novi procesor označiti kot dobro izbiro za igričarje, s čemer se žal ne strinjamo, saj tudi najsodobnejše igre še vedno ne znajo izkoristiti šest jeder, zato rezultati ostajajo na ravni štirijedrnikov. Igričarji naj svoj denar zato raje naložijo v grafično nadgradnjo, saj bodo s tem pridobili bistveno večje število sličic na sekundo. Naše trditve podpirajo tudi rezultati samih iger in programa 3DMark Vantage.
Zaključek
Intelov novi zastavonoša nas ni bistveno presenetil, saj se je odrezal točno tako, kot smo od njega pričakovali. Res je, gre za najhitrejši namizni procesor ta hip v praktično vseh aplikacijah, njegove prednosti pa pridejo do pravega izraza šele, ko aplikacije podpirajo več jeder ozr. predvsem večnitno zasnovo. Neposredna primerjava s štirijedrnimi procesorji Core i7 pokaže, da sta dodatni dve jedri vsekakor dobrodošli, še bolj pa se bodo tako programi kot tudi uporabniki razveselili večje količine tretjenivojskega predpomnilnika, po zaslugi katerega lahko nekaj hitrosti pridobijo tudi sicer za večjedrne procesorje neoptimizirane aplikacije. Intel lahko pohvalimo še zaradi ohranjanja platforme, saj bodo šestjedrniki prav lepo shajali s podnožjem LGA-1366, zato vsaj pri nekaterih uporabnikih nadgradnje ne bodo zahtevale še globljih posegov v denarico. Slednjo bo namreč izčrpal že račun za novi procesor, ki je, tako kot novotarijam tipa "Extreme" pritiče, zelo visok. A kot je v procesorskem svetu že v navadi, bodo sledile tudi malce manj zmogljive in hkrati občutno cenejše različice. Uporabniki, ki si z delom, ki vključuje visoke obremenitve računalnika, služijo denar, pa znajo po šestjedrnikih poseči že v kratkem.
Intel Core i7 980X
Kaj: Procesor.
Izdeluje: Intel, www.intel.com.
Prodaja: Vse bolje založene računalniške trgovine.
Cena: 999 ameriških dolarjev.
Za: Visoke zmogljivosti.
Proti: Cena.