Mobilni branjevci

Lani smo uporabniki z različnih mobilnih tržnic prenesli v svoje naprave 45 milijard aplikacij. Do leta 2016 naj bi se številka povzpela do 300 milijard različnih prenosov. Jasno, da gre za cvetoč trg, za katerega se bodo bíle še krvave bitke. Kakšno je stanje na bojišču danes, si oglejmo v pričujočem članku.

Ekosistemi programov so na voljo že od nekdaj, v ospredje pa so prišli z nastankom pametnih telefonov in tablic. Bogat ekosistem brani izdelovalca strojne opreme pred vsiljivimi novinci. Ekosistem programske opreme je pri prodaji strojne opreme najpomembnejši vidik, na podlagi katerega se kupci odločamo za nakup mobilnega telefona ali tablice. Če nujno potrebnega programa na tržnici izbranega telefona ali tablice ni, ga ne bo priklical niti David Copperfield. Lastniki z nakupi dodatnih aplikacij širimo zmožnosti svoje mobilne naprave. Nakupi se skladiščijo v oblaku. Če ob zamenjavi telefona ali tablice ostanemo znotraj istega operacijskega sistema, so nam kupljene stvari brezplačno na voljo povsod. Izdelovalci danes vedo, kako pomemben je ekosistem. Ko posameznika enkrat dobijo v kremplje, se težko iztrga iz njih.

Vojna

Ekosistem se razvija v senci glasnih predstavitev novih mobilnih naprav, ki jih brez njega ne bi bilo, oziroma nikomur ne bi bilo mar zanje. Sestavljen je iz operacijskega sistema, mobilne tržnice z aplikacijami in skupnosti razvijalcev, ki vse skupaj drži nad vodno gladino. Je bolj ali manj zaprt svet na kožo pisanih aplikacij, telefonov, tablic in računalnikov. Kompleksnost ekosistema je med drugim pognala strah v kosti tudi finski Nokii, ki je opustila lastno okolje Symbian in se posvetila zgolj Microsoftovemu ekosistemu Windows Phone.

Vedno več spletnega prometa pripisujemo uporabi mobilnih aplikacij. Klasični splet se umika novi revoluciji. Sveže nastali trg bodo obvladovali največ trije ekosistemi. Lastniki vodilnih ekosistemov bodo imeli neznansko moč, s katero bodo obvladovali ponudnike vsebin, kupce in razvijalce. Ne glede na področje delovanja bo posel v vodilnih ekosistemih cvetel, zgolj osamljeni primerki pa bodo poskušali srečo zunaj. Marsikaj od naštetega se dogaja že danes. Dovolj je podrobnejša analiza trenutnega prvaka. Apple je z iOS naredil zaprt, a nadvse uspešen ekosistem, kjer so prebivalci nadpovprečno srečni. Google se je nevarnosti dovolj hitro zavedel in mu je tik za petami. S kopiranjem nekaterih jabolčnih prijemov (nakup Motorole) je Google podjetje iz Cupertina po številu aplikacij in prodanih naprav celo prehitel. Še vedno pa zaostaja za njim po izplačljivosti ekosistema.

Najboljša mobilna tržnica je še vedno Applova App Store. Odlikuje jo mnoštvo kakovostnih programskih izdelkov, enostavna navigacija med njimi in najvišja stopnja varnosti.

Štirje mušketirji

V splet povezane prodajalne z aplikacijami so najpogosteje uporabljeni način digitalne distribucije mobilne programske opreme. Vsak od štirih najvidnejših mobilnih operacijskih sistemov ima svojo. Po številu aplikacij vodita iOS in Android (več kot 850.000), sledita Windows Phone (150.000) in Blackberry (120.000). V nekem trenutku postane število aplikacij na tržnici nepomembno, saj več sto različnih mobilnih vremenoslovcev ne predstavlja dodatne vrednosti trgovini. Za Microsoft in Blackberry bo pomembneje, da zapolnita vrzel s kakovostjo. V tem trenutku jima manjka preveč najbolj priljubljenih brezplačnih in plačljivih programov s konkurenčnih navideznih polic.

Applova tržnica App Store je nedvomno vodilna mobilna prodajalna na svetu. Ne gre zgolj samo za število aplikacij, petdeset milijard prenosov ali rekordna izplačila razvijalcem. Apple je preprosto zastavil najboljši ekosistem. Vse naprave z logotipom ugriznjenega jabolka med seboj brezšivno sodelujejo, obenem pa si delijo programsko opremo. Kupljen film ali glasbo si lahko zavrtimo, kjer  želimo. Tudi aplikacije navadno kupimo zgolj enkrat, dobimo pa tako tablično kot telefonsko različico istega programa. Razvijalci hitro sledijo strojnim spremembam, to se pozna v izredni dodelanosti posameznih izdelkov. Aplikacije krasi splošna kakovost, ki jo zagotavlja dosledno sito v Cupertinu, ki ima tako odlike kot pomanjkljivosti. Na tržnici ni polizdelkov ali s škodljivo kodo okuženih aplikacij.

Google se zelo posveča svojemu ekosistemu. Čeprav (za zdaj) nima strojnega dela, oziroma je ta manj navzoč, je na programskih temeljih spletnih storitev in programov zgradil fascinantno utrdbo. Tržnica Google Play ima slab milijon aplikacij in na desetine prenosov, ki potrjujejo njeno privlačnost. Razvijalci jo imajo radi zaradi odprtosti in majhnih pristopnih stroškov. Dolgo časa je bila tarča kritik zavoljo slabe kakovosti aplikacij, ki so se le težko kosale z enakimi izdelki iz prodajalne App Store. Danes opažamo, da se kakovost viša, manjkajo zgolj tablicam optimizirani izdelki (v tem primeru se splača nakup sedempalčnih tablic, ker se telefonske aplikacije prilegajo k njim kot led v viski). Tržnica Play je žal močno razdeljena, za kar krivimo razpršenost strojne opreme in geografske omejitve, ki tudi Slovencem marsikaj prepovedo. Kljub skoraj enakemu številu prenosov v primerjavi z Applovo tržnico ima Play pol manj dobička. Analitiki pravijo, da številke potrjujejo manjšo pripravljenost Googlovih uporabnikov za plačevanje, to naj bi bilo posledica raznolikosti. V App Store kupujejo lastniki le najdražjih mobilnih naprav, Play pa je zbirališče telefonov in tablic iz vseh cenovnih razredov.

Okenska tržnica je ne glede na napravo, s katere se podamo nanjo, za Slovence močno okleščena.

Microsoft je na mobilno zabavo zamudil, a mu truda vse od prihoda naprej ne moremo oporekati. Izdelal je svojo tablico, se povezal s priljubljenim izdelovalcem kakovostnih telefonov, podprl drugega največjega knjigotržca in stopil v bran Intelu, ki se na mobilnem trgu ne znajde najbolje. Na žalost se ga drži še vedno preveč pisanosti. V ognju ima kar tri operacijske sisteme. Mobilno napravo lahko dobimo s sistemom Windows 8, Windows RT ali Windows Phone. Slednji ima tržnico Windows Phone Store, ki je spočetka kazala silovito rast. Na njej lahko kupujemo tudi Slovenci, a nam je oddeljena posebej osiromašena bera že tako pomanjkljive izbire. V zadnjem času ugotavljamo, da Microsoftova tržnica zastaja. Razvijalci pravijo, da zaradi odnosa Microsofta do njih. Velikan iz Redmonda piscem programske kode bojda ne ponuja enake podpore kakor Google in Apple. Nokia je stanje na tržnici spoznala za alarmantno in telefonom neposredno dodaja celo paleto programskih pripomočkov, a jih žal (zopet) ne najdemo v prodajalni Windows Phone Store.

Kanadsko podjetje Blackberry (nekdanji RIM) ima zelo urejeno mobilno trgovino Blackberry World. Z izdajo operacijskega sistema Blackberry 10 se je število aplikacij s 70.000 v štirih mesecih zvečalo na 120.000. To trgovino po rasti uvršča pred Microsoftovo Windows Phone Store. Kljub prihodu nekaterih večjih aplikacij, kot je spletna telefonija Skype, mu manjka zvenečih imen. Telefonom z operacijskim sistemom Blackberry 10 so Kanadčani omogočili uvoz aplikacij z Androida. Postopek resda ni enostaven in mogoč za vse aplikacije, a se kljub temu zdi, da na videz priročna zmožnost prispeva k manjšemu številu res uporabnih izdelkov v Robidjem Svetu. Blackberry World je edini od »štirih mušketirjev«, ki poleg uporabe plačilnih kartic dovoli plačevanje prek PayPala.

Kreditno kartico je najlaže dodati v svetu Robidnic, za nameček sprejemajo tudi plačila prek PayPala.

Brezplačno ali plačljivo

Razvijalci so ugotovili, da z brezplačnimi programi več zaslužijo. Na videz zastonjska darila skrivajo v sebi nakupe dodatne vsebine in/ali reklame. Bojda se z njimi zasluži več kot z začetno postavljeno ceno, ki odžene devet desetin morebitnih uporabnikov aplikacije ali igre. Ni čudno, da je razmah na videz brezplačnih programskih izdelkov na mobilnih tržnicah velik.

Največ brezplačnih aplikacij ima androidni market Play. Pravijo, da iz več razlogov. Odprta narava operacijskega sistema Android že v osnovi privlači razvijalce, ki svoje delo radi delijo z javnostjo, obenem pa je postopek objave enostavnejši od Applovega sita. Zanimiva je tudi primerjava cen, ki pokaže, da sta App Store in Google Play v tem pogledu precej izenačena, cene v Blackberry Worldu in prodajalni Windows Phone Store pa so načeloma višje.

Zanimiv paradoks ponuja pogled na Googlovo tržnico, kjer med ponudbo ne manjkajo niti alternativni branjevci.

Kako do plačljivih aplikacij?

Na vsaki od štirih najvidnejših mobilnih tržnic zahtevajo uporabniške podatke v obliki računa, ki ga ponekod uporabljamo med napravami kot nekakšno osebno izkaznico (npr. Microsoft, Apple). Ko pridobimo uporabniški račun, so nam na voljo brezplačne aplikacije. Mnogokrat spočetka tržnici ne zaupamo podatka o kreditni kartici, zato je naknaden vnos nuja, če želimo, da so nam na voljo prav vsi programski izdelki z nje.

Apple dovoli vnos bodisi na računalniku bodisi z mobilno napravo. V operacijskem sistemu OS X plačilno sredstvo vnesemo v programu iTunes, kjer poiščemo zmožnost Store/View My Apple ID/Apple ID Summary/Payment Information/Edit, jo izberemo in vnesemo zahtevane podatke. V mobilnem sistemu iOS zaženemo Settings, poiščemo izbiro iTunes & App Stores, se dotaknemo uporabniškega računa Apple ID in ukaza View Apple ID, nato pa s Payment Information dodamo želeno kreditno kartico.

Plačevanje na Googlovi tržnici nadzoruje njihova Denarnica, ki jo najdemo na spletnem naslovu https://wallet.google.com/manage. Prijavimo se z Googlovim uporabniškim računom in izberemo možnost Plačilna sredstva/Dodajte kreditno ali plačilno kartico. Na isti strani vnesene kartice tudi urejujemo ali brišemo.

V celotnem Microsoftovem ekosistemu uporabljamo en uporabniški račun, zato je vnos plačilne kartice mogoč na vseh koncih in krajih. Še najlaže z birokracijo opravimo na računalniku z operacijskim sistemom Windows 8 (ali tablici z Windows RT). Zaženemo aplikacijo Store, z desne s potegom prsta prikličemo nastavitve Settings, izberemo Your account, se vpišemo in ob pomoči Add payment method vnesemo izbrano plačilno sredstvo.

V telefonu z operacijskim sistemom Blackberry 10 plačilno sredstvo vnesemo v nastavitvah Settings/Payment Options. Izbiramo lahko med kreditno kartico in računom prek PayPala.

Alternative

Odprtost izbire se pri Googlovem Androidu pozna tudi na številu namenskih tržnic, saj ima uporabnik poleg uradnega Playa kup alternativnih možnosti za nakup mobilnih programov in iger. Konkurenca je dobra za potrošnika, zato si velja ogledati, kaj nam ponujajo tuje tržnice. Da bi se prodajalne med seboj vsaj malo razlikovale in po možnosti izstopale, si omislijo posebnost ali dve. Nekatere se trudijo s promocijami, druge z izbrano vsebino, spet tretje se osredotočijo na ožjo ciljno publiko, so na primer na voljo zgolj v eni državi oziroma delu sveta. Razvijalci dodatne prodajalne radi posvojijo, saj več stojnic enačijo z večjo prodajo. Uporabniki so do drugačnežev precej bolj skeptični. Bojijo se škodljive programske opreme, na katero jih Googlov operacijski sistem opozarja na vsakem koraku. Da alternativce sploh lahko namestimo na telefon, najprej odkljukamo možnost Settings/Security/Unknown sources, ki pravi, da zaupamo neznanim virom programske opreme. Ko premagamo strah pred zlonamernimi programi, težav še ni konec. Druga nadloga, ki nas hitro zadene,  je slaba kakovost prenesenih aplikacij. Nekatere trgovine iz nas nevede naredijo pirata, saj se med ponudbo znajdejo odklenjeni plačljivi programi. Še bolj zapleten je položaj razvijalcev, ker imajo alternativne trgovine posebne pogoje rabe. Če si jih ne preberejo dovolj pozorno, se zlahka znajdejo sredi prodajne akcije, kjer se ne ve, kdo pije in kdo plača. Pregledali smo veliko število dodatnih prodajaln in ugotovili, da so zaupanja vredne naslednje.

Amazon Appstore je najbogatejša alternativa uradni Googlovi prodajalni. Ima dve veliki prednosti. Prva je brezplačna aplikacija dneva, ki vsak dan ponudi uporabniku eno plačljivo aplikacijo zastonj, druga pa se dotika velike pomanjkljivosti tržnice Play, preizkusa programov. Izbrano aplikacijo v Amazonovem Appstoru brez težav peljemo na preizkusno vožnjo v spletnem brskalniku ob pomoči funkcije Test Drive. Z njo se lahko igračkamo poljubno dolgo, ne le petnajst minut, kot je navada na tržnici Play. Vsako aplikacijo lahko preizkusimo večkrat. Edina težava Amazonove prodajalne je, da Slovenci v njej nimamo kaj iskati. Na voljo je mimohod, ki smo ga v naši reviji že opisali, a nas zopet postavi v čevlje nepridiprava. Amazon je pred kratkim napovedal veliko širitev svoje prodajalne in med novo priznane države uvrstil tudi nas. Kdaj natančno naj bi se vhodna vrata slovenskemu kupcu odprla, med pisanjem prispevka še ni znano.

Pred kratkim posodobljena tržnica Google Play z dodelanim vmesnikom olajša odkrivanje aplikacij.

Med drugimi alternativami velja omeniti GetJar z inovativnim pristopom trženja plačljivih aplikacij z oglasi, Slide ME z možnostjo plačila s storitvijo PayPal, F-Droid z odprtokodnimi izdelki ter Appoke, ki se od drugih loči po družabnem vidiku. Lista alternativ se z naštetimi še zdaleč ne konča, saj je na voljo kup drugih prodajaln, ki pa imajo povečini manjše kataloge programskih izdelkov, zato pa tudi manjše število kupcev.

Apple na drugi strani odprtosti ne dovoli nameščati v svoje naprave nepooblaščene programske opreme. Z drugimi besedami, kupec telefona iPhone ali tablice iPad lahko namesti zgolj aplikacije s tržnice App Store. Tam, kjer je ključavnica, je seveda tudi ključ, in ljubiteljska skupnost se ni dolgo zadovoljila s tako visokimi zidovi okoli priljubljenih naprav. Čarovniji se po angleško reče jailbreak. Postopek je bolj ali manj preprost, le najnovejše posodobitve operacijskega sistema iOS ni nikoli priporočljivo imeti. Jailbreak nam namesti na napravo alternativno tržnico Cydia, ki prodaja čudovite programske izdelke z inovativnimi pristopi. Med drugim si lahko omislimo lebdeče pripomočke, izboljšan nadzor, večjo varnost in pravega raziskovalca, ki razkrije datotečni sistem v ozadju Applove naprave. Številne zamisli alternativcev bo Apple posvojil v prihajajočem iOS 7.

Strogost si z Applom deli tudi Microsoft. Na napravo z Windows Phone 8 se nalagajo zgolj aplikacije s tržnice Windows Phone Store. Da bi uporabnik lahko nanjo naložil aplikacijo neposredno, mora biti naprava odklenjena za razvoj. Z veseljem nam jo odklenejo v Redmondu, za storitev računajo razvijalsko naročnino v višini dolarskega stotaka. Zaradi takih komplikacij in premajhne mase uporabnikov WP8 cvetočega trga alternativnih tržnic ni, obenem pa tudi tiste, ki so na voljo, počasi stagnirajo (npr. Bazaar).

Nalaganja aplikacij z Androida v telefon Blackberry se je mogoče lotiti na več načinov. Pri tem lahko uporabimo računalnik z Windows ali OS X. Ena izmed možnosti obsega tudi vtičnik in uporabo spletnega brskalnika Chrome. Največkrat prehojena pot (Windows) zahteva namestitev Jave (JRE), pripomočka DDPB installer in prenos želenih, že pripravljenih androidnih datotek. V prvem koraku pripravimo telefon na razvijalski poseg z nastavitvijo Settings/Security and Privacy/Development Mode in izbiro razvijalskega gesla. Nato telefon povežemo z računalnikom, zapremo morebitna prikazna okna (sporočilo USB, Blackberry Link) in zaženemo program DDPB. Vanj vpišemo (ali poiščemo z gumbom Scan) IP številko telefona in vnesemo nastavljeno geslo. Z gumbom Add namestimo predhodno pripravljene datoteke s programi, pisanimi za operacijski sistem Android. Praktično neusahljiv vir slednjih, pa tudi drugih raznovrstnih nasvetov v zvezi z Blackberryji je spletišče CrackBerry.