Mobilni telefon kot fotoaparat
Od prvih skromnih začetkov uvajanja sestavnih delov fotoaparatov v mobilne telefone, ki jih je nekdanji urednik Monitorja opisal z besedami: "Nazadnje so vgradili vanje mikroskopsko lečo in droben čip in to poimenovali fotoaparat," so se stvari navidezno spremenile. Zdaj je pravzaprav na trgu le še malo telefonov, ki nimajo fotoaparata, nekatere pa skušajo izdelovalci celo prodati kot nadomestke za prave digitalne fotoaparate. Pravzaprav so fotoaparati v mobilnih telefonih zdaj že bolj razširjeni kot fotoaparati brez telefona in Nokia je kot največji izdelovalec telefonov tudi med največjimi izdelovalci fotoaparatov. Izbrali smo osem mobilnih telefonov štirih različnih izdelovalcev, ki jih promovirajo predvsem zaradi njihovih fotografskih zmogljivosti, si posebej ogledali njihove fotografske zmožnosti, a jih ocenili prizanesljivo, saj so vendarle samo - telefoni.
Hiter pregled izbranih modelov nam pokaže, da sodijo predvsem v t. i. modni razred aparatov, namenjen zahtevnim, a ne zgolj poslovnim uporabnikom, ki po tradiciji skušajo iz svojega mobilnega telefona iztisniti kar največ. Vsi telefoni podpirajo prenos podatkov prek bluetootha, nekateri tudi prek USB. V vseh, razen Nokii N90, je leča iz plastike in ne iz stekla, kot je pravilo pri pravih digitalnih fotoaparatih, z N90 vred pa imajo vsi premajhne objektive, ki ne prepuščajo veliko svetlobe. Pri večini modelov praktično ni možnosti nastavitev, izjemi sta le N90 in Sony Ericsson S700, ki svoj fotografski del jemljeta najbolj resno. To sta tudi edina telefona, ki v svojih fotoaparatih ponujata zvezni prehod pri zumiranju, pri drugih je mogoče le skakati na večkratnike povečav.
Kakovost fotografij je med slabimi in obupnimi, pri čemer se je najslabše odrezala Motorola E1000, najbolje pa, po pričakovanjih, Nokia N90. S telefoni posnete fotografije so slabše kakovosti kakor fotografije aparatov nižjega razreda, tako da niso najprimernejše za razvijanje, obenem pa so najboljše tudi prevelike za pošiljanje kot večpredstavno sporočilo MMS. Pri Si.mobilu je namreč velikost priloge sporočilu MMS omejena na 300 KB, pri Mobitelu pa 1 MB. Vendar gre tu zgolj za omejitve protokola, pri čemer pa je treba upoštevati tudi, da imajo manj zmogljivi telefoni omejen prikaz fotografij, večjih od nekaj deset KB. To preprosto pomeni, da jim taka fotografija ne more biti dostavljena. Pri obeh operaterjih ponujajo delno rešitev, ki prilagaja velikost MMS prejemnikovemu telefonu, vendar deluje zgolj pri pošiljanju sporočil znotraj omrežja operaterja. Pri Mobitelu tudi priporočajo uporabnikom, naj sporočila MMS z velikimi fotografijami raje pošiljajo uporabnikom na elektronski naslov.
A na fotoaparat v mobilnem telefonu ne moremo gledati zgolj kot na nadomestek za "pravi" fotoaparat, temveč kot na fotoaparat, ki ga imamo pri sebi vsak trenutek. Marsičesa brez njega ne bi ovekovečili, pa naj gre za prve otrokove korake ali kak nepričakovan dogodek. Britanski BBC je, denimo, pri pregledu dogodkov leta 2005 posebej izpostavil tako fotografiranje, saj so z mobilnih telefonov mimoidočih za svojo spletno stran dobili prve fotografije julijskih terorističnih napadov na londonsko podzemno železnico in jesenske eksplozije naftnega terminala.
Iz novic v spletu bi slabo poučen bralec hitro sklepal, da je na trgu vse polno vrhunskih foto telefonov, ki premorejo veliko megapik, prave optične objektive in celo vgrajene diske, na katere lahko shranjujemo posnete fotografije. Realnost, vsaj pri nas, je drugačna. Na slovenskem trgu je mogoče dobiti le bolj ali manj naslednje:
Telefon (še) ni fotoaparat
Dandanes se kar nekaj ljudi za nakup določene znamke telefona odloči tudi ali celo predvsem zato, ker je telefon opremljen z (vsaj po navedbah izdelovalca) zmogljivim fotoaparatom. Taka odločitev je večinoma slaba. Poceni telefoni imajo (tudi če jih primerjamo z drugimi telefoni) slabe fotoaparate, dražji aparati pa sicer ponujajo nekoliko boljšo kakovost slik, a ta kljub temu ni še niti približno primerljiva s slikami, ki jih posnamemo s "pravim" fotoaparatom.
Ob tem velja omeniti, da za fotoaparat danes ni več treba odšteti 100 tisočakov ali več. Izbira je velika že pri najcenejših aparatih, vendar se pri nakupu vendarle splača ozreti po izdelkih fotografsko uglednejših znamk, katerih ponudba se začne pri okoli 40 tolarskih tisočakih.
Razlike so precejšne že, ko si ogledamo tehnične značilnosti fotoaparatov in jih primerjamo z aparati v telefonih. Ločljivost povprečnega aparata nižjega cenovnega razreda je 4 ali 5 megapik, telefoni pa imajo navadno čip z milijonom pik ali dvema. Pri shranjevanju slik nismo omejeni na (navadno) majhen pomnilnik v telefonu, saj lahko vedno dokupimo pomnilniško kartico (telefoni z razširitvenim mestom za pomnilniške kartice so redki). Pri slikanju s fotoaparatom imamo na voljo precej parametrov, s katerimi lahko nastavljamo lastnosti slikanja, kot so temperatura bele barve, občutljivost ISO, pri zmogljivejših aparatih tudi osvetlitveni čas in odprtost zaslonke. Vsega tega pri telefonih ni.
Seveda pa lahko vse to pri telefonih pričakujemo že v kratkem. Čip z večjo ločljivostjo in nadgradnja programske opreme v telefonu sta dovolj, da se po tej plati telefoni povsem približajo fotoaparatom nižjega cenovnega razreda. Še vedno pa bodo zaostajali po najpomembnejši lastnosti: fotoaparati v telefonih nimajo pravega objektiva.
Tudi najcenejši digitalni fotoaparati navadno ponujajo trikratno optično povečavo. Pri telefonih je povečava, če sploh je, digitalna. To pomeni, da dobimo boljši rezultat, če sliko povečamo v programu za obdelavo fotografij kakor s "povečavo" v telefonu. Kakovost objektiva je tudi pri najcenejših fotoaparatih neprimerno boljša, aparati zajamejo več svetlobe, tako da so slike razločne tudi v slabših svetlobnih razmerah.
Primerjava kakovosti slike pri Nokii N90 in Olympusu FE-100.
Nakup telefona zaradi "zmogljivega" fotoaparata je zaenkrat še zgrešen nakup. Za pošiljanje MMS bo fotoaparat na telefonu zadoščal, na dopust pa vendarle vzemite tudi fotoaparat.
Peter Šepetavc
Motorola E1000
Motorolin UMTS telefon E1000 ponuja klasičen nabor funkcionalnosti modnih UMTS aparatov, kot sta videotelefonija in predvajanje MP3jev, pri tem pa se ponaša še s "3D stereo zvočniki". Vgrajeni fotoaparat ima ločljivost 1,2 milijona pik, zaslon pa ločljivost 240 × 320 pik in 262 tisoč barv.
E1000 se kot telefon odreže povsem solidno, veliko bolje kot njegov predhodnik A835, a ga prav tako pesti precej nezmogljiv akumulator, saj deluje komaj kaj več kot en dan. Fotografske funkcije je preprosto uporabljati, nastavitve pa so omejene na digitalni zum in izbiro svetlobe prostora, v katerem fotografiramo. V temi nam je na voljo tudi t. i. bliskavica, ki je v bistvu majhna lučka ob leči fotoaparata. Fotografije so se izkazale za popolno razočaranje, saj je slika zunaj središča zelo neostra. Barve so hladne in neizrazite, fotografiranje z zumom pa nam prinese le sliko, na kateri ni razvidna skoraj nobena podrobnost. Za višje ločljivosti in kakovost fotografij je ta fotoaparat uporaben približno toliko kot "3D zvočniki".
Motorola E1000
Ločljivost tipala: 1,2 milijona pik.
Komunikacije: GSM/GPRS/UMTS, triband.
Pomnilniška kartica: TransFlash.
Prodaja: Ram 2, www.ram2.si.
Cena: 229.000 tolarjev, pri Mobitelu 59.900 tolarjev ali 9900 tolarjev za paket UMTS.
Za: Soliden UMTS telefon.
Proti: Kakovost fotografij, cena.
Nokia 3230
Nokiin model 3230 je precej zanimiv, saj je oblikovno naslednik serije njihovih najbolj prodajanih modelov 3210 in 3330, vendar tehnično sodi med bolj bogato založene, o čemer priča tudi dokaj visoka cena. Prva ključna značilnost je operacijski sistem Symbian z uporabniškim vmesnikom Series 60, ki telefonu doda obsežne možnosti povezovanja z računalnikom in nalaganja dodatnih programov. Zaslon ima ločljivost 166 x 208 pik (standard za Series 60) in 65 tisoč barv.
Vgrajeni fotoaparat ima ločljivost 1,3 milijona pik in omogoča fotografiranje do ločljivosti 1280 x 960 pik. Na splošno je mogoče reči, da je Nokia 3230 več kot le soliden model, pri katerem sta moteča le nekoliko prevelika izpostavljenost zaslona (čeprav se med našim preizkusom to ni izkazalo za težavo) in nekoliko podpovprečna vzdržljivost 900 mAh akumulatorja.
Funkcije fotografiranja so preprosto in hitro dostopne, kot pri vseh modelih z uporabniškim vmesnikom Series 60. Nastavitev skorajda ni, razen izbire med nočnim in dnevnim načinom fotografiranja ter nekoristnim zumom. Slika je enakomerno ostra, čeprav se barve ne izkažejo za najbolj žive. Z zumom posnete slike so interpolirane na vnaprej izbrano ločljivost, a jih to naredi še bolj blede in kockaste, kot če bi bile pomanjšane.
Nokia 3230
Ločljivost tipala: 1,3 milijona pik.
Komunikacije: GSM/GPRS, triband.
Pomnilniška kartica: MMC.
Prodaja: Teleray, www.teleray.si.
Cena: 82.680 tolarjev, pri Mobitelu 49.900 tolarjev, pri Si.mobilu 30.000 tolarjev.
Za: Oblika, cena, kakovost izdelave.
Proti: Trajanje akumulatorja.
Nokia 6230i
6230i je poslovni telefon, pri katerem vgrajeni digitalni fotoaparat z 1,3 milijoni pik pravzaprav ne predstavlja pretirano uporabne funkcionalnosti. Po funkcionalnosti je ta aparat v srednje velikem ohišju precej zmogljiv, ponaša se tudi s pomnilniško kartico MMC. Uporabniški vmesnik je klasični Series 40, zaslon pa ima 65 tisoč barv. Telefon ponuja vse običajne zmogljivosti, ki jih pričakujejo poslovni uporabniki, zato je še zmeraj dobra izbira za mnoge uporabnike.
Fotoaparat je preprosto uporabljati, a ne omogoča praktično nobenega nastavljanja. Z njim posnete fotografije niso najboljše kakovosti, na medli svetlobi predvsem trpijo barve. Fotoaparat vsekakor ne more biti razlog za nakup tega aparata, prej bi rekli, da je kvečjemu odveč.
Nokia 6230i
Ločljivost tipala: 1,3 milijona pik.
Komunikacije: GSM/GPRS, triband.
Pomnilniška kartica: MMC.
Prodaja: Teleray, www.teleray.si.
Cena: 88.800 tolarjev, pri Mobitelu 49.900 tolarjev, pri Si.mobilu 40.000, oziroma 45.000 tolarjev.
Za: Preprosta raba.
Proti: Cena, kakovost fotografij, podpovprečna zmogljivost.
Nokia N90
Nokiina serija telefonov z oznako N združuje telefone, ki so najprej nekaj drugega; model N90 je, denimo, fotoaparat. Specifikacije aparata so impresivne, saj ima tipalo z dvema milijonoma pik in lečo Carl Zeiss. Zaprt preklopni N90 tudi po videzu bolj spominja na fotoaparat kot na telefon, saj je za začetek bistveno večji in bolj masiven, kot smo vajeni pri današnjih telefonih. Fotoaparat je nameščen za preklopom in ga je mogoče vrteti v skoraj vse smeri. To sicer lahko tudi zablokira odpiranje telefona, a daje možnost samostojnega obračanja objektiva in zaslona, ki je hkrati tudi zaslon fotoaparata.
Zaslon ima premer 2,1 palca in ponuja 262.144 barv, ločljivost pa je 352 x 416 pik; to je povsem primerljivo z običajnimi fotoaparati. Še bolj pa fotoaparat z ločljivostjo 2 milijona pik z optiko Carl Zeiss, ki se ponaša še s samodejnim ostrenjem slike in 20 × digitalnim zumom. Vgrajena je tudi bliskavica, ki omogoča celo odstranitev rdečih oči. Fotografiranje z N90 ponuja večino možnosti, ki so na voljo pri povprečnih kompaktnih digitalnih fotoaparatih, med drugim tudi natančno nastavitev svetlobe s številnimi parametri in natančen, prehoden zum. Z N90 posnete fotografije so bile najboljše med preizkušenimi, čeprav njihova kakovost vendarle ne more nadomestiti običajnega aparata.
Tudi pri telefonskem delu je N90 bogat aparat, saj temelji na operacijskem sistemu Symbian z vmesnikom Series 60, ki pa je nekoliko predelan zaradi fotografskih funkcij (dodatni gumbi). Kar zadeva uporabnost, pa ima N90 dve bistveni pomanjkljivosti - telefon je velikanski (112 x 51 x 24 mm, 173 g) in ni primeren za prenašanje v žepu, hkrati pa ima silno šibek akumulator (760 mAh), kar pri UMTS telefonu pomeni le malo več kot en dan povprečne rabe. V preseku vseh značilnosti tako Nokia N90 dejansko ni dobra izbira, čeprav na prvi pogled veliko obeta.
Nokia N90
Ločljivost tipala: 2 milijona pik.
Komunikacije: GSM/GPRS/UMTS, triband.
Pomnilniška kartica: MMC.
Prodaja: Teleray, www.teleray.si.
Cena: 159.600 tolarjev, pri Mobitelu 59.900 tolarjev ali 9900 tolarjev za paket UMTS.
Za: Inovativen videz, fotoaparat, zmogljivost.
Proti: Velikost, trajanje akumulatorja.
Sagem my-X8
Sagemov najzmogljivejši telefon my-X8 ni ravno novinec na trgu, a ima kljub temu precej zavidljive lastnosti. V ne pretirano velikem ohišju je velik zaslon z 262 tisoč barvami, 41 MB pomnilnika in razširitvenim mestom za kartice miniSD. Za nameček je ohišje lepo oblikovano, delo enega najbolj znanih evropskih oblikovalcev, Ita Morabita. Vse to je znatno več, kot smo vajeni pričakovati od Sagema (izjema so njegovi izdelki z Windows Mobile, ki pa jih pri nas ni preprosto dobiti).
Fotoaparat ima ločljivost 1,3 milijona pik z bliskavico (majhno lučko) in kar 8 × digitalnim zumom. Ta je sicer povsem brezpredmeten, saj lahko ponudi le slike zelo slabe kakovosti, a je kljub temu zanimiva igračka.
Fotografiranje je preprosto, priporočljivo pa je telefon obrniti za 90 stopinj, da dobimo širši kot fotografije. Nastavitev je precej, a večina ni pretirano uporabna, niti 8 × zum, ki je že pri 4 × povečavi sliko silno zmanjšal in povsem zameglil. Fotografije so solidne kakovosti, čeprav nimajo najboljše ostrine. Primerne so za sporočila MMS, četudi nekatere presegajo tistih 300 KB, kolikor je omejitev pri nekaterih omrežjih in večini telefonov.
Sagem my-X8
Ločljivost tipala: 1 milijon pik.
Komunikacije: GSM/GPRS, triband.
Pomnilniška kartica: MiniSD.
Prodaja: CETI, www.ceti.si.
Cena: 29.900 tolarjev pri Mobitelu.
Za: Oblika, preprosta raba, cena.
Proti: Kakovost fotografij.
Sony Ericsson K750i
Sony Ericsson je s telefonom K750i predstavil prvi aparat z dvema milijonoma pik, ki ne sodi v prestižni razred. K750i se od predhodnika K700 razlikuje po malce večjem ohišju, zmogljivejšem akumulatorju, večjem številu barv zaslona, prostoru za pomnilniško kartico (MemoryStick Pro Duo), priloženem USB kablu in znatno večji ločljivosti fotoaparata (K700i je imel ločljivost VGA). Skupno bi torej lahko rekli, da so pri Sony Ericssonu nadgradili prav vse, kar je bilo mogoče, da bi telefon še naprej ostal v srednjem razredu. Kot telefon se K750i odreže več kot solidno in je primeren tudi za zahtevnejše uporabnike.
Fotografiranje je enako preprosto kot pri običajnih modelih tega izdelovalca, na voljo so le nekatere dodatne možnosti, večinoma prevzete iz S700. Čeprav je K750i naslednik K700, je po videzu fotografij veliko bližji S700, predvsem zaradi rjavih tonov, ki jih imajo njune fotografije; K700 pri sicer veliko nižji kakovosti barve bolje zadene. Drugače so slike ostre in primerne za pošiljanje prek sporočil MMS.
Sony Ericsson K750i
Ločljivost tipala: 2 milijona pik.
Komunikacije: GSM/GPRS, triband.
Pomnilniška kartica: MemoryStick Pro Duo.
Prodaja: Svema, www.svema.si.
Cena: 99.960 tolarjev, pri Mobitelu 59.900 tolarjev, pri Si.mobilu 40.000 oziroma 45.000 tolarjev.
Za: Preprosta raba, zmogljivost, cena.
Proti: Kljub vsem naprednim lastnostim ni pravi pametni telefon.
Sony Ericsson S700
Sony Ericsson je bil prvi izdelovalec telefonov, ki je v telefon vgradil fotoaparat; tako je bil tudi prvi, ki je ponudil v ta namen specializiran telefon. S700 ima objektiv z 1,3 milijona pik in velik zaslon ločljivosti 240 × 320 pik z 262.144 barvami. Zum je 8× in zvezni, a ni pretirano uporaben.
Oblika telefona je primernejša za fotografiranje kot pri večini drugih modelov, vendar za razliko od Nokie N90 to ne škoduje telefonskemu delu. Pravzaprav je S700 najboljši hibrid, čeprav glede na vse skupaj ne posname tako dobrih fotografij, kot bi pričakovali. Težave so predvsem z barvami, saj ima, kot smo omenili pri K750i, vse skupaj rjavkast pridih. Zato pa sta pohvalni ostrina slike in priročna raba. Po njuni zaslugi je S700 nadvse primeren za uporabo sporočil MMS.
Sony Ericsson S700
Ločljivost tipala: 1,3 milijona pik.
Komunikacije: GSM/GPRS, dualband.
Pomnilniška kartica: MemoryStick Duo.
Prodaja: Svema, www.svema.si.
Cena: 134.800 tolarjev.
Za: Oblika, fotografije, zmogljivost.
Proti: Cena, ker ni v nobeni akciji.
