Mobilnost je del nas

Kongres mobilne telefonije Mobile World Congress, ki se je konec februarja odvijal v Barceloni, je lep dokaz, da je telekomunikacijska industrija, še posebej njen mobilni del, še kako živa. Sejem je od prejšnjega leta neverjetno zrasel in se razširil. Mobilni operaterji so se pogovarjali s predstavniki vlad različnih držav, predstavljali in kupovali oddajne stolpe in druge tehnološke rešitve ter se čudili mobilnim aplikacijam nove generacije. Izdelovalci mobilnih telefonov pa so iskali načine, kako svoje pametne naprave prodati naslednji milijardi mobilnih uporabnikov.

V uredništvu Monitorja smo zbrali najpomembnejše trende, ki bodo krojili področje mobilnih tehnologij v letošnjem in prihodnjih letih. Čeprav se zdi v razvitejšem delu sveta področje mobilne telefonije povsem zasičeno, so izdelovalci telefonov in ponudniki mobilnih storitev prepričani, da se lahko v naslednjih mesecih in letih potegujejo vsaj za milijardo novih uporabnikov. Največje stopnje rasti bodo tako doživljale države v Afriki in Latinski Ameriki ter Indiji, skratka področja z nizkimi do srednjimi dohodki. Temu primerno se oblikuje tudi ponudba. Na MWC 2013 je bila vse dni nepopisna gneča okoli razstavnega prostora, kjer je združenje Mozilla predstavilo svoj na jeziku HTML5 temelječ mobilni operacijski sistem Firefox OS, namenjen cenovno najugodnejšim telefonom, ki bodo v skoraj popolni domeni mobilnih operaterjev v omenjenih državah. Celo finski velikan Nokia vidi v tem izjemno priložnost, saj je vrsto telefonov iz družine Lumia namenil srednjemu cenovnemu razredu, za cenovno najobčutljivejše trge pa pripravil model Nokia 105, telefon, ki bi ob obljubljeni ceni vsega 15 evrov lahko pomenil izjemno prodajno uspešnico.

Na drugi strani pa imamo povsem drugačno sliko, velike, bleščeče in skoraj vsega sposobne pametne mobilne telefone. Sodobni prestižni mobilniki postajajo že skoraj smešno veliki, saj se z velikostjo manjša njihova uporabnost – vsaj, če jih obravnavamo predvsem kot naprave za opravljanje pogovorov po mobilnih omrežjih. Za dva skorajda absurdna predstavnika novega mobilnega rodu sta poskrbeli podjetji Samsung z 8-palčnim Galaxy Note 8 (res je, gre za tablico, s katero lahko telefoniramo) in Asus s 7-palčnim modelom Fonepad. Da je večje boljše, so nas na vsakem koraku prepričevali tudi drugi izdelovalci, denimo ZTE s 5,7-palčnim pametnjakovičem Grand Memo, LG s 5,5-palčnim Optimus G Pro, mejo petih palcev (12,7 cm) zaslonske diagonale pa sta dosegla tudi HTC One in Sony Xperia Z. Pisani druščini se je pred kratkim pridružil še Samsung Galaxy S4, vendar ga na sejmu MWC še ni bilo. Izdelovalci rast zaslonov pametnih telefonov opravičujejo predvsem s podatkom, da uporabniki te naprave več časa uporabljajo za dostop do spleta kot pa za opravljanje klicev.

Počasi bodo ostali le še pametni telefoni

Pametni telefoni se kljub smešno visokim cenam odlično prodajajo, zato ne čudi, da jim analitiki napovedujejo, da bodo že leta 2015 po prodaji prehiteli funkcijsko manj sposobne modele. So pa poznavalci tržnih razmer prepričani, da se bodo privlačni in zmogljivi mobilniki v prihodnje vendarle pocenili in s tem poskrbeli za še večjo prevlado na trgu. Celo tako veliko, da čez desetletje sploh ne bomo več poznali telefonov, ki ne bi bili »pametni«. Raziskava analitskega podjetja Informa namreč ocenjuje, da bo leta 2017 že 52 odstotkov pametnih telefonov sodilo v kategorijo cenovno dostopnih izdelkov. Pri tem velja omeniti, da ameriško podjetje v ta razred uvršča izdelke, ki stanejo manj kot 150 zelencev. Kot zanimivost omenimo, da so analitiki mnenja, da se blagovnim znamkam na področju mobilnih telefonov piše lepa prihodnost, saj naj bi si tudi milijarde uporabnikov, ki izvirajo iz cenovno šibkejših okolij (beri: trgov v razvoju), še vedno želele prepoznavne modele. V njihovih očeh naj bi uveljavljeni izdelovalci predstavljali predvsem večjo kakovost izdelkov.

Z zanimanjem smo spremljali tudi odziv samih izdelovalcev mobilnih telefonov na prepotrebno segmentacijo modelov. Ta je danes resnično pisana, saj imajo posamezni izdelovalci v ponudbi tudi več deset aktivnih mobilnikov, ki se med seboj razlikujejo po velikosti in kakovosti zaslona, funkcionalnosti in ceni. Žal so nas glede dodatne prilagoditve modelov kar nekoliko razočarali, saj razmišljajo predvsem v smeri, kako telefone narediti še cenejše, pri tem pa trpita tako kakovost izdelave kot (vse bolj) tudi funkcionalnost. Še bolj zaskrbljujoč pa je ta trend pri tablicah. Zdi se, kot da je razvoj teh naprav izgubil zanos, saj večina izdelovalcev razmišlja le o tem, kako v ponudbo dodati več cenovno dostopnih (t. i. kompromisnih) modelov, in ne več o tem, kaj novega bi lahko še ponudili v tem segmentu digitalnih mobilnih naprav.

In tu stopijo na prizorišče Kitajci. Kitajski izdelovalci vztrajno gradijo svoje blagovne znamke in prepoznavnost, pa tudi njihovim najboljšim izdelkom z vidika kakovosti in uporabniške izkušnje ne moremo prav veliko oporekati. Izdelovalci, kot so Huawei, ZTE in TCL/Alcatel, še najbolj pa Lenovo, brez sramu kažejo zobe uveljavljenim korejskim in japonskim znamkam, s cenovnimi pritiski pa bodo poskrbeli, da bomo uporabniki na koncu dobili boljše izdelke za manj denarja.

ZTEjev velikan v primerjavi z Applovim iPhonom

Avtomobilizem in mobilnost

Obiskovalci, ki so kongres mobilne telefonije obiskali že v preteklih letih, so letos lahko opazili pomembno novost. Precej razstavnih prostorov je poleg mičnih hostes gostilo tudi jeklene lepotce, ki so bili tako ali drugače povezani z mobilnimi tehnologijami. V tem pogledu je šel najdlje ameriški avtomobilski izdelovalec Ford, ki je na MWC objavil, da z modelnim letom 2013 v več svojih vozil prinaša napredne mobilne storitve in rešitve, zbrane pod imenom MyFord Mobile.

Kongres mobilne telefonije so kar nekoliko presenetljivo izkoristili za predstavitev novega kompaktnega lahkega terenca (SUV) EcoSport, ki je tako prvi model, s katerim Ford ponuja rešitev Ford SYNC AppLink na evropskih tleh. Ta odpira povsem nov svet spremljanja vsebin v avtomobilih, saj lahko uporabniki prostoročno in le z glasovnim upravljanjem dostopajo do kopice lokalnih in spletnih vsebin v svojih novih jeklenih konjičkih. Storitev Ford SYNC AppLink namreč voznikom omogoča namestitev različnih mobilnih aplikacij v njihove pametne mobilnike in neposredno povezavo s platformo SYNC, ki je del avtomobilskega zvočnega in zabaviščnega sistema. Pri Fordu so tudi dosegli dogovor s ponudnikom spletne glasbene storitve Spotify, ki uporabnikom ponuja skorajda vso glasbo tega sveta dosegljivo prek spleta in zdaj prek mobilne internetne povezave tudi v avtomobilu. Koncept »povezanega avtomobila« je tako postal resničnost, v Fordu pa so hitro dodali, da nameravajo s to funkcionalnostjo do leta 2015 v Evropi opremiti in prodati že 3,5 milijona svojih vozil.

Tudi avtomobili postajajo »naprave za dostop do svetovnega spleta«.

Kot rečeno Ford SYNC AppLink podpira glasovne ukaze, ki jih bomo – bržkone v angleščini ali kakem drugem bolj razširjenem tujem jeziku – kričali v armaturno ploščo novih Fordov. Na seznamu napovedanih aplikacij nove platforme pa smo našli tudi Kaliki Audio Newsstand (ponuja branje revij in časopisov; kakopak spet deluje v tujih jezikih), Glympse (omogoča deljenje trenutne lokacije s prijatelji in dinamičen, skoraj realnočasovni ogled zemljevida) ter Aha (še ena zvočna storitev, ki ponuja dostop do več kot 30.000 radijskih postaj vseh glasbenih žanrov, obenem pa obvlada tudi branje svežih vsebin s Twitterja in Facebooka).

Napadalna vrsta

Da so pametni mobilni telefoni danes v popolni ofenzivi, priča tudi število grdih pogledov, ki jim jih namenjajo izdelovalci drugih naprav. Predvsem cenejših digitalnih fotoaparatov. Izdelovalci vanje vgrajujejo vse zmogljivejše slikovne senzorje in optiko, posledično pa so tudi zajete fotografije in video posnetki vedno bolj kakovostni. Celo tako kakovostni, da lahko povprečni uporabniki preprosto pogrešijo običajni fotoaparat, še posebej, ker imajo mobilnik vedno s seboj in pri roki. Trenutna generacija vrhunskih mobilnikov ima vgrajene kamere z ločljivostjo 13 milijonov pik, najboljši primerek med njimi pa dosega ločljivost kar neverjetnih 41 megapik. A ne samo tipala, tudi leče in druga pripadajoča elektronika (npr. optična stabilizacija slike) postajajo vse bolj kakovostni. Drži, vstopni razred fotoaparatov je danes resnično ogrožen, že jutri pa bodo pametni mobilniki napadali tudi srednjega. Le uporabniki polprofesionalnih in profesionalnih modelov zrcalno-refleksnih strojev se nimajo do nadaljnjega česa bati.

Pametne dvoživke oziroma hibridi med pametnimi telefoni in tablicami lahko zarežejo tudi v prodajo slednjih. Uporabniki namreč najraje nosimo s seboj le eno mobilno napravo, zato bomo izbrali tisto, s katero bomo lahko postorili kar največ svojih priljubljenih opravil. In če to pomeni, da bomo po desetletjih k ušesom spet prislanjali 20 in več centimetrov velike naprave, pa naj bo tako.

Mobilni operaterji : uporabniki

Zelo odmevna je bila tudi raziskava družb Technotree in mobile SQUARED, ki sta izprašali kar 42 svetovnih mobilnih operaterjev in njihovih strank o zvestobi ponudniku oziroma stranki. Medtem ko uporabniki ostajajo zvesti mobilnim operaterjem predvsem zaradi boljših cenovnih ponudb (24 %), možnosti nadgradenj naprav (21 %) in paketnih ponudb (15 %), pa ponudniki vidijo zvestobo predvsem kot kombinacijo vseh dejavnikov ponudbe (55 %). Zanimivo je predvsem to, da je ponudba vsebin zelo nizko pri repu možnih odgovorov, saj na njeni podlagi zvestobo operaterju pogojuje vsega 6 odstotkov uporabnikov mobilnih naprav.

Pozitivno so nas presenetile tudi govorice, da naj bi mobilni uporabniki operaterjev na zrelih trgih doživeli odprave vezav naročniških razmerij. Za to naj bi bila najzaslužnejša vse večja dostopnost teh naprav (tudi v prosti prodaji) ter hitra menjava mobilnih naprav (nadgradnje). Po podatkih analitske hiše Canalyst se je delež mobilnih naprav brez vezav na naročniška razmerja v zadnjih dveh letih povečal za 7 odstotnih točk, pri čemer je bilo lani naprav brez vezave že 42 odstotkov.