Modreci bivalnega prostora
Običajne predvajalnike DVD, pa naj smo jih kupovali pa več sto ali le nekaj deset evrov, razvoj in dostopnost visokoločljivostnih vsebin bolj in bolj izpodriva iz dnevnih sob. Blu-ray je začel svoj pohod.
Prodajalci sicer zaenkrat še tarnajo nad prodajnimi številkami. Predvajalniki DVD so namreč smešno poceni, ploščke DVD s filmi dobimo že skupaj s tiskanimi izdajami nekaterih revij (tudi naše) in časopisov, predvajalnike pa si lastijo tudi tisti, ki nimajo velikega televizorja visoke ločljivosti. A kljub temu, ko enkrat prestopimo prag odlične slike, polne podrobnosti, poti nazaj skorajda ni več. Res je ponudba filmov še razmeroma majhna, a z zmago v boju dveh visokoločljivostnih formatov (HD-DVD proti blu-ray) dvomov o nasledniku ni več. Predvajalnik blu-ray se bo prej ali slej znašel ob televizorju večine filmskih navdušencev, z zniževanjem cen tako medijev kot tudi predvajalnikov pa bodo po njem posegali tudi drugi.
Razredi predvajalnikov
Zabavna elektronika je vse bolj polna zmede na področju oznak, združljivosti in standardov, predvajalniki blu-ray pa niso nikakršna izjema. Zapletlo se je pri želji, da bi predvajalnik ponujal kaj več kot le ogled filma in s tem izboljšal gledalčevo izkušnjo. Iskalo se je nekaj, kar bi dodalo k prepričljivosti argumentov za zamenjavo razširjenih in priljubljenih predvajalnikov DVD, od katerih so nam znani t. i. dodatki. Ti so nam omogočali, da smo si ogledali kakšen intervju z igralci in režiserjem, bili deležni izrezanih scen, napovedi drugih filmov, omogočen nam je bil ogled fotografij s snemanja ... A vse to je bilo izvedeno precej trivialno. Na plošči so bili dodatni video posnetki.
Dodatki plošč blu-ray pa zahtevajo tudi strojno podporo. Zato se predvajalniki ločijo po tem, katere, če sploh, dodatne vsebine podpirajo.
Predvajalnik profila 1.0 je preprost predvajalnik, ki ne zna v smislu dodatkov nič več od starejših bratov DVD. Predvajalniki profila 1.1 imajo vgrajena dodatna odkodirnika zvoka in slike in zato omogočajo hkratno predvajanje dveh posnetkov. Profil 2.0 pa podpira t. i. BD-live, ki za delovanje potrebuje povezavo v splet in dodatne pomnilniške zmogljivosti. Standard ponudi novo dimenzijo dodatkov, kot so navezovanje stikov z ljudmi, ki gledajo enak film, dostopanje do spletnih strani filma in interaktivnih vsebin, ki jih pripravijo filmski ustvarjalci.
Kdaj pojdem v trgovino?
Najprej povejmo to, česar se verjetno zavedamo vsi: nesmiselno je kupovati blu-ray predvajalnik, če nimamo televizorja visoke ločljivosti. Milijoni pik nam prav nič ne pomagajo, če jih nimamo kje prikazati. A predvajalniki kljub temu omogočajo tudi priklop prek kompozitnega video izhoda in zmanjševanje izhodne ločljivosti. Za popolni filmski užitek je priporočljivo, da premoremo tudi spodobno ozvočenje.
Enote so zaenkrat tudi drage, saj nam bodo že najosnovnejše olajšale žep za več kot 200 evrov. Tudi filmov verjetno ne bomo kupoval vsevprek, saj stane posamezen naslov od 30 evrov naprej. Vsaj pri nas. Res pa je, da so dosegljivi tudi v videotekah, založenost pa se iz dneva v dan veča. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da je ogled filma visoke ločljivosti povsem drugačna izkušnja in veliko večji užitek od neostre in kockaste slike, ki jo premorejo predvajalniki DVD. Dosedanjo zbirko filmov pa si bo mogoče ogledati tudi s predvajalnikom blu-ray, ki se bo trudil prikaz celo nekoliko izboljšati z vgrajenimi programskimi algoritmi. Ustvarjanje visoke ločljivosti in prikaz podrobnosti iz standardnega posnetka mu sicer ne gredo tako dobro od rok kot napravam, videnih v detektivskih televizijskih serijah, a razlika je kljub temu opazna. Poleg filmskih navdušencev pa bodo morali po sodobnih predvajalnikih poseči tudi lastniki visokoločljivostnih kamer, katere smo lani že preizkušali. Trenutno ni primernejšega medija za shranjevanje in predvajanje domačih posnetkov HD, čeprav boste po vsej verjetnosti potrebovali še zapisovalnik blu-ray, o katerih pa smo se razpisali pred kratkim.
Ponudba predvajalnikov je na slovenskem trgu trenutno vse prej kot pestra, k čemur najbolj pripomorejo nizke prodajne številke. Kupce bržkone najbolj odbijajo visoke cene in nedosegljivost vsebin. A če si predvajalnik želimo, nam kljub temu ne bo treba kupiti prvega, ki ga opazimo. Pogosto pa se splača razmisliti o istem izdelovalcu tako televizorja kot predvajalnika, saj mnogi v svoje naprave vgrajujejo tehnologijo, ki izkorišča možnost komunikacije prek povezav HDMI in s tem prikazovanje menujev po televiziji in uporabo enega daljinskega upravljalnika vsaj za najosnovnejše funkcije, če že ne popolno upravljanje obeh naprav. Ko pa že govorimo o kablu HDMI: kupite ga kar poleg predvajalnika, da si prihranite pot v trgovino po tem, ko ugotovite, da izdelovalci priložijo le kompozitni kabel. To pa je prej obremenjevanje okolja kakor koristno in do kupcev prijazno dejanje.
V našem laboratoriju se je tokrat znašlo pet predvajalnikov prav toliko največjih izdelovalcev zabavne elektronike. Pogrešali smo le Philipsovega predstavnika.
Alternativa, ki je še marsikaj več
Velik delež k razširjenosti in priljubljenosti blu-raya je prispevala Sonyjeva igralna konzola Playstation 3. Ob vstopu na trg so se kresala mnenja o smiselnosti uporabe novih medijev, ki je izdelek celo tako zelo podražila, da naj bi se bil prodajal po ceni, ki naj bi bila nižja od proizvodnih stroškov. Kakorkoli že, Playstation 3 je povzročil nekaj kadrovskih zamenjav blizu Sonyjevega vrha, lani pa naj bi končno začel kovati dobiček, čeprav je na trg prišel že leta 2006.
A te težave nas trenutno ne zanimajo. Večjo pozornost namenimo stvarem, ki zadevajo kupca. In te so precej bolj rožnate. Trenutna cena igralne konzole je približno štiristo evrov. Če izpostavimo le vgrajeno brezžično povezljivost, optični avdio izhod, tako analogne kot novejše video izhode HDMI, podporo pomnilniškim karticam MemoryStick, SD in Compact flash ter, ne nazadnje, kar šest priključkov USB, je cena konkurenčna celo samim predvajalnikom blu-ray. A naprava poleg omenjenega podpira tudi predvajanje filmov divx tako s pomnilniških nosilcev kot prek domačega računalniškega omrežja, menuji so med bolj dodelanimi, vsebuje pa tudi 80 GB disk (so tudi drugi, še zmogljivejši modeli). Za povrh pa njena primarna naloga sploh ni služiti kot predvajalnik, temveč kot ena najzmogljivejših igralnih konzol.
Nizke prodajne številke (pre)dragih blu-ray predvajalnikov so torej posledica tudi izjemno konkurenčne cene Playstationa 3. Res pa je, da smo primorani v ločen nakup daljinskega upravljalnika, ki nas bo stal dodatnih petindvajset evrov. A če premoremo le malo igričarske žilice, je vredno o nakupu omenjene konzole namesto blu-ray predvajalnika kljub vsemu dobro premisliti.
Kako smo preizkušali?
Predvajalnike smo priklopili na televizor visoke ločljivosti prek povezave HDMI in na njih predvajali film blu-ray, običajen DVD in film DIVX z dodanimi podnapisi SRT, ki smo jih (v izobraževalne namene!) prenesli iz spleta. Ogledali smo si še nekaj fotografij in poslušali glasbo, če je predvajalnik to seveda omogočal.
Porabo električne energije smo pomerili v stanju pripravljenosti in med predvajanjem filma blu-ray, čas vklopa od pritiska na gumb do prikaza osnovnih menujev, čas nalaganja filma pa od trenutka, ko smo stisnili tipko za zapiranje vratc, do trenutka, ko se je film začel predvajati.
Skrbno smo pregledali tudi možnosti, ki nam jih predvajalnik ponuja, in hkrati ocenili oblikovanje in razumljivost izbirnikov. Medtem smo med prsti vihteli tudi daljinski upravljalnik, ki je bil poleg hitrosti delovanja, odzivnosti predvajalnika in števila vmesnikov eden od kriterijev za oceno splošnega vtisa. Seveda pa je ta odvisna tudi od prodajne cene, morebitnih napak med predvajanjem in udobja rokovanja. Sama kakovost prikaza blu-raya pa se med posameznimi predstavniki ni tako razlikovala, da bi jo lahko objektivno ocenjevali.
LG BD370
LG BD370
Kaj: Predvajalnik blu-ray profila 2.
Izdeluje: www.lge.com.
Prodaja: www.bigbang.si.
Cena: 229 EUR.
Za: Dostop do vsebin YouTube, pregledovanje fotografij s predogledi, cena, predvaja video formata AVCHD.
Proti: Ni 7.1 prostorskega analognega zvočnega izhoda.
Le za nekaj prek dvesto evrov si lahko privoščimo LGjev predvajalnik modrih ploščkov, poimenovan BD370. Korejski gigant zabavne elektronike sodi med vodilne prodajalce visokoločljivostnih televizorjev glede na prodajo pri nas. In če jim zaupamo pri nakupu televizorja, zakaj si ne bi omislili še njihovega blu-ray predvajalnika?
Oblikovanje je prijetno in dovršeno, saj predvajalnik s svojim videzom ne kliče po pozornosti, temveč se prijetno umesti med druge naprave. Velik okrogel gumb za vklop posveti v rdeči in modri barvi, pritisk na levo stran odpre vratca, na desni pa je gumb za začetek in ustavitev predvajanja. Še dodatni trije osnovni gumbi se skrivajo pod vratci, kjer je tudi vtič USB. Preprost zaslonček ponuja le najosnovnejše informacije, ob vklopu in izklopu pa premore tudi nekaj vljudnostnih fraz.
Priključki BD370 ne ponudijo presenečenj. Analogni video izhodi seveda ne dajo kakovosti slike, zaradi katere smo kupili visokoločljivostni predvajalnik, hkrati pa tudi omejujejo predvajanje zaščitenih vsebin. Televizor bomo tako priklopili prek vmesnika HDMI.
Daljinski upravljalnik je preprost, a pregleden, omogoča pa tudi najosnovnejši nadzor televizorjev. In to ne le LGjevih. V navodilih najdemo nastavitve tudi za nekatere druge, konkurenčne izdelovalce.
Izbor jezikov menujev je skromen. Slovenščine seveda ni med njimi. Upravljanje je sicer preprosto in učinkovito, menuji pa pregledni in odzivni. Pregledovalnik fotografij ponudi predoglede, nalaganje fotografij pa je razmeroma hitro. S ključka USB lahko gledamo tudi filme v stisnjenem formatu Divx. Predvajalnik se dobro razume tudi z visokoločljivostnimi posnetki AVCHD, ki jih uporablja večina sodobnih kamer.
Največja posebnost LGjevega modreca pa je možnost pregledovanja video vsebin neposredno s portala YouTube. Možnost deluje odlično, vsebine pa se lepo zlijejo v uporabniški vmesnik same naprave. Samo iskanje je sicer nekoliko zoprno, saj iskalni niz vnašamo prek tabele s črkami, ki se pojavi na zaslonu, po njej pa se sprehajamo s tipkami daljinskega upravljalnika.
Lgjev predvajalnik sodi med najcenejše na trgu, a pri njegovi rabi tega sploh ni zaznati. Nekaj daljši časi med nalaganjem vsebin nas ne bi smeli preveč motiti. Lepo pa je, da predvajalnik z dostopom do interneta omogoča še kaj več kot le ogledovanje že pripravljenih dodatkov na ploščkih blu-ray.
Panasonic DMP-BD80
Panasonic DMP-BD80
Kaj: Predvajalnik blu-ray profila 2.
Izdeluje: www.panasonic.com.
Prodaja: www.ram2.si.
Cena: 330 EUR.
Za: Majhna poraba v stanju pripravljenosti, predvajanje AVCHD, reža za pomnilniške kartice.
Proti: Oblikovanje menujev, čudni podnapisi, počasno delovanje.
Med najlepše oblikovane predvajalnike blu-ray, ki se ne želijo skrivati, temveč poskusijo tudi polepšati naše police, sodi Panasonicov izdelek DMP-BD80.
Ohišje majhnih mer in kovinsko črne barve s prozorno široko letvico je s spodnje strani ravno prav nežno prifrknjen, da pokaže svoje široke nožice. Gumbi za upravljanje brez daljinskega upravljalnika so seveda skromni, a so pod vratci, ki jih moramo odpreti tudi, kadar želimo uporabljati režo za pomnilniške kartice SD ali ključek USB.
Predvajalnik podpira ogled posnetkov AVCHD, ki je trenutno najbolj razširjen video format digitalnih kamer visoke ločljivosti, ki snemajo neposredno na pomnilniške kartice ali diske. Vsekakor udobno in pohvalno, saj bo ogled domačih posnetkov tako zelo preprost in časovno nezamuden. Dostop do pomnilniške kartice bo prišel prav tudi za pregledovanje fotografij. A sprehod med njimi je vse prej kot udoben, saj ustvarjanje tako predogledov kot samega prikaza traja celo večnosti, struktura map se ne upošteva, dodatno težavo pa predvajalniku povzročijo tudi pokončno orientirane fotografije, ki jih samovoljno raztegne. Poleg samega izdelka pa vam Panasonic priloži kartico SD zmogljivosti 1 GB, saj predvajalnik režo uporabi tudi za razširitev pomnilnika, ki ga potrebuje za podporo vsebin BD-live.
Menuji ne ponujajo slovenščine in tudi njihova grafična dodelanost ne navdušuje. Izvajanje posameznih ukazov zahteva kar nekaj časa in nervoznejši bodo neusmiljeno pritiskali po tipkah daljinskega upravljalnika, dokler se ne bodo navadili, da upravljanje pomeni tudi neke vrste oddih. Sicer je daljinec premišljeno oblikovan, saj so najpomembnejše tipke velike, napisi pa so tudi razločni in izčrpni.
Ogled filmov divx je tekel tekoče in tudi kakovost prikazane slike je bila dobra. Svojstveno pa so se obnašali podnapisi, ki so razmeroma majhni in se izpisujejo na vijolični podlagi. V našem primeru pa so se poleg pojavljali še odvečni znaki.
Vse pohvale pa zasluži praktično nična poraba električne energije v stanju pripravljenosti. Vklop sicer traja nekoliko dlje, a manj ozaveščenim še vedno preostane možnost izbire hitrejšega vklopa, ki pa ima za posledico večjo porabo in občasen vklop ventilatorja.
Panasonic DMP-BD80 je soliden predvajalnik filmov blu-ray, ki vam omogoča za povrh še takojšnje predvajanje domačih posnetkov formata AVCHD neposredno s pomnilniških nosilcev. Žal pa kljub svoji ne tako nizki ceni ni popoln.
Samsung BD-P3600
Samsung BD-P3600
Kaj: Predvajalnik blu-ray profila 2.
Izdeluje: www.samsung.com.
Prodaja: www.janustrade.si
Cena: 314 EUR.
Za: Možnost povezave WiFI, nežno osvetljeni daljinski upravljalnik.
Proti: Zamujanje zvoka pri predvajanju ploščka blu-ray, ne omogoča previjanja datotek divx, ni predogleda pri pregledu fotografij.
Le zakaj bi morali predvajalniki slediti oblikovalskim standardom s svojimi merami in škatlasto obliko. Le kdo še doma gradi stolpnice iz Hi-Fi enot, kakor jih pogosto poljudno poimenujemo. In v kakšni povezavi s temi tarnajočimi vprašanji je Samsungov blu-ray predvajalnik BD-P3600?
Odgovor je - malenkostni. Oblikovalci so se namreč odločili, da elektronike ne bodo vgradili v črn kvader, a si hkrati niso upali privoščiti kakšne večje revolucije. Izdelek ima zgornjo stranico širšo od spodnje, za dotik občutljive tipke pa so na zgornji strani. Predvajalnik si je tako zvito izboril najprestižnejši položaj na morebitni večpredstavni stolpnici naše dnevne sobe, saj tudi s svojo majhno globino ni najboljša podlaga za svoje kolege.
Tipke daljinskega upravljalnika za nadzor predvajanja so nežno osvetljene. Razporeditev je podobna kot pri upravljalnikih televizije, kar s posebnimi namenskimi tipkami omogoča preprost nadzor funkcij televizorja, ki jih potrebujemo ob ogledu filma, z le enim daljincem.
Nad menuji predvajalnika smo ostali ravnodušni. Razvrstitev je ponekod nelogična, kljub temu da nastavitev ni ravno na pretek. Med brskanjem po ključku USB moramo že predhodno izbrati med tipom datotek, ki so glasba, slike ali filmi. Predogled slik je mogoč le za trenutno izbrano, pa še tu je pogosto zatajil. Predvajalnik je med brskanjem postal celo tako neodziven, da ga je bilo treba izklopiti. Predvajanje glasbe si lahko omislimo tudi v obliki seznama, ki ga izoblikujemo sami, previjanje pesmi pa ni mogoče. In če nam je za hitro iskanje po avdio posnetkih še vseeno, nas je omejitev toliko bolj razočarala pri predvajanju video vsebin divx. Zaman smo upali, da lahko nastavimo vsaj čas, saj smo vedno znova ugotovili, da smo obsojeni na ogled filmov od začetka do konca.
Zadnja stran predvajalnika se sveti od razno raznih priključkov, med katerimi se najde tudi 7.1 analogni prostorski zvočni izhod. Posebnost je dodatni vtič USB, ki je namenjen priklopu brezžičnega omrežnega vmesnika. Poleg našega predvajalnika ga sicer nismo našli, a proizvajalčeva spletna stran navaja, da je izdelku priložen brezplačno. Osnovni vtič USB pa se skriva pod majhnimi plastičnimi vratci v desnem spodnjem kotu sprednje strani. Priključkom dela družbo še reža za vgrajeni ventilator, ki je sicer tih in vas med ogledom filma ne bo motil, a je šum v tihem okolju kljub temu razločno slišen.
Sliki med predvajanjem težko kaj očitamo. Film s ploščka blu-ray se naloži razmeroma hitro in tudi predvajanje vsebin standardne ločljivosti je več kot spodobno. Zelo pa nas je presenetilo, da smo pri predvajanju filma blu-ray opazili zaostajanje zvoka za posnetkom.
Glavni adut Samsunga BD-P3600 je brezžična povezava, ki nam močno olajša priklop. Res pa je, da nam omogoča le dostop do blu-ray dodatkov, ki bi se jim bili nekateri morda celo pripravljeni odreči. A le, če bo posodobljena programska oprema odpravila zamujanje zvočnega posnetka in omogočila previjanje filmov v stisnjeni obliki, bo predvajalnik upravičil svojo ceno.
Sharp BD-HP21SB
Sharp BD-HP21SB
Kaj: Predvajalnik blu-ray profila 1.1.
Izdeluje: www.sharp-eu.com.
Prodaja: www.tehnounion.si.
Cena: 299 EUR.
Za: Možnost hitrega vklopa.
Proti: Visoka cena, ne predvaja posnetkov divx, nima vtiča USB, namenjenega predvajanju, počasno delovanje, videz in možnosti menujev.
Sharpov predstavnik je naredil vtis z velikim in težkim ohišjem, ki nam je za trenutek priklicalo nazaj tisti stari dobri občutek, ko je bil človek zadovoljen z nakupom, ko je imel kaj zagrabiti.
A žal nas je kaj kmalu postavil na trdna tla. Velike mere bodo prišle prav le, če bomo nanj postavljali še kakšne druge naprave. V drugih primerih pa bo prej zasedal preveč prostora. Hkrati oblikovalci niso uporabili manevrskega prostora, da bi bil izdelek videti lično. Pladenj je ob skrajnem zgornjem robu na desni strani ohišja in je na pogled nespretno umeščen v celotno napravo. Gumba sta le dva, zaslon pa je miniaturen in je med dvema indikatorjema LED. In eden izmed njiju je še najlepši del predvajalnika, če zanemarimo, da smo počasi že naveličani modrih utripajočih lučk.
A osnovni namen predvajalnika je, da ga uporabljamo za gledanje, smo si mislil. Vklop traja precej dolgo, a tudi tu smo Sharpu pogledali skozi prste, saj se je razločno slišalo, da se močno trudi. In ko enkrat začne predvajati vsebino ploščka blu-ray, jo pač predvaja. Tako kot je treba. A kaj, ko tudi ne zmore dosti več. Film lahko previjamo le s trikratno hitrostjo, na voljo so nam le dodatki po standardu 1.1. Menuji so oblikovno sila skromni, nastavitev je malo. Med omembe vrednimi je le možnost hitrega vklopa, ki res občutno pospeši vklop, a tudi porabo ohranja blizu obratovalni. Imeli smo občutek, kot da le ugasne indikator vklopa in zaslonček. Celo ventilator se veselo suče naprej.
Poleg izhoda HDMI sta nam na voljo še prepleteni in kompozitni. Če si lastimo zunanji avdio ojačevalnik, ga bomo lahko priklopili le prek analogne stereo ali digitalne optične povezave. Vmesnik USB je namenjen le razširitvi pomnilnika, ki omogoča predvajanje dodatkov.
Predvajalnik ne zna predvajati niti posnetkov divx, ki bi mu jih vstavili na DVDju ali CDju. Podpira le predvajanje fotografij. Vsaj to smo razbrali z menuja. Naprava je namreč vztrajno zavračala plošče DVD s fotografijami in slednjič smo ugotovili, da mu je pogodu le ena izmed plošč CD. Kaj je botrovalo izbirčnosti, nismo ugotovili. A tudi tedaj je pregledovanje teklo zelo počasi, vmesnik pa je tako nedodelan, da vam vzame veselje za nadaljnje preizkušanje diaprojekcije, ki jo ponuja.
Daljinski upravljalnik je zelo preprost in na otip precej plastičen. Ima še nekaj tipk, ki so namenjene upravljanju Sharpovih televizij. Pritiskanje na tipke pa med predvajanjem filma še največkrat povzroči prikaz sporočila "ne morem obratovati" (can not operate), saj smo bili za predvajalnik pogosto prehitri in prezahtevni.
Ob preizkušanju Sharpa BD-HP21SB smo se počutili, kot da bi imeli privilegij v naš laboratorij dobiti prototipni predvajalnik visoke tehnologije, ki je še globoko v povojih in na katero bo treba počakati še vsaj nekaj let. In ob dejstvu, da maloprodajna cena s svojimi 299 evri niti ni najugodnejša, smo največ časa porabili za to, da bi v opisu zapolnili polje "Za:".
Sony DMP-BD80
Sony DMP-BD80
Kaj: Predvajalnik blu-ray profila 2.
Izdeluje: www.sony.si.
Prodaja: FMC, www.fmc.si
Cena: 330 EUR.
Za: Podpira predvajanje AVCHD, dodelani menuji, gladko delovanje.
Proti: Ne premore vtiča USB, ne predvaja videa oblike Divx.
Seveda snovalec standarda blu-ray ni ostal brez zastopnika na našem preizkusu. Sony nam je ponudil predvajalnik DMP-BD80.
Klasično oblikovan, a lično oglat predvajalnik, ki se ne razteza preveč v globino, odseva v nežnih modrih odtenkih. Vgrajeni prikazovalnik je sicer majhnih mer, a do informacij lahko tako ali tako pridemo tudi prek zaslona televizorja.
Nabor priključkov je najbolj pester med preizkušenimi predvajalniki. Za prava zvočna doživetja bodo poskrbeli prostorski analogni izhod ali obe vrsti (optični in koaksialni) digitalnega prenosa. Edini nam ponuja poleg klasičnih prepletenih in kompozitnih analognih video izhodov še vtič S-video. Žal pa je reža USB namenjena le razširitvi pomnilnika za ogled vsebin BD-live. V ta namen nam Sony priloži ključek USB zmogljivosti 1 GB.
Menuji so prepoznavno Sonyjevi in sprehod med nastavitvami je, lahko rečemo, v užitek. Predvajalnik deluje gladko, škoda pa je, da dodelan vmesnik za pregledovanje fotografij, ki ponudi tudi predogled in razmeroma hitro odpiranje fotografij, ne bo pogosto v rabi, saj si lahko fotografije ogledujemo le z optičnih nosilcev. Sicer pa je prikazovanje dodatnih možnosti zelo lično in dodelano tudi med samim predvajanjem filma blu-ray. Predvajalnik nam namreč dovoljuje poseg v nastavitve, ne da bi zmotili predvajanje.
Daljinski upravljalnik je velik in premore dodatne tipke za nadzor Sonyjevega televizorja. Izdelovalčeva spletna stran sicer omenja tudi osvetlitev, a je žal nismo odkrili.
Za današnje čase samoumevno je predvajanje filmov stisnjenega formata divx, saj ga zmorejo tudi najpreprostejši predvajalniki DVD, ki jih najdemo v trgovinah za ceno boljše bonboniere. A Sony DMP-BD80 tega "bonbončka" ne ponuja. Predvajalnik je ostal nem ob vstavitvi tako ploščka CD kot DVD. Klasične filmske plošče DVD seveda predvaja, a čudežev nismo pričakovali kljub obljubam o "izkušnjah polne ločljivosti tudi ob DVDjih standardne ločljivosti".
Sonyjev modri predvajalnik je res obetal veliko. Navdušujoči menuji, ki jim do popolnosti manjka le možnost izbire slovenščine, gladko delovanje, dober daljinski upravljalnik ... A kaj, ko smo bili spet deležni hladnega tuša. Od takšne naprave bi si vsekakor želeli, če že ne pričakovali, predvajanje divxov in režo za ključek USB.