Monitorjev test Telekom NEO - Uporabniški vmesnik je ključen

O televizijski ponudbi naših »kabelskih« ponudnikov nikoli ne pišemo, smo se pa že večkrat obregnili ob uporabniški vmesnik, ki ga ponudniki postavijo med nas in vsebine TV. Zato, ker je uporabniški vmesnik danes pač ključen. Povsod. Tudi pri televiziji. Tudi pri Telekomovi.

Nekateri uporabniški vmesniki so odlični (T2), nekateri so zelo neintuitivni (A1), nekateri so, hm, povprečni. Telekomov (»SiOLov«, bi rekli po starem) je do nedavna sodil v to zadnjo kategorijo. Z zadnjo nadgradnjo, ki so jo poimenovali Neo, je Telekom storil korak naprej – vmesnik je veliko boljši, vprašanje pa je, koliko (vedno starejših) gledalcev bo sprememb veselih.

Uporabniki oz. naročniki Telekomove televizije Neo dobijo v obliki majhne škatlice (na kateri v ozadju teče Android) in jo prek kabla HDMI povežejo s televizorjem. V omrežje jo povežemo s kablom ethernet, nadzorujemo pa z radijskim daljincem, ki, pozor, nima klasičnih številčnih tipk. Na daljincu so le navigacijske tipke, tipke za glasnost in tipke za start/stop/previjanje. In tipka z narisanim mikrofonom, ki rabi za – glasovno upravljanje.

Da, v času, ko na vseh koncih beremo o programskih pomočnicah, strojnih in programskih (Alexa, Google Now, Siri), so se tudi v Telekomu odločili za ta korak. Reči je treba, da je izveden zelo dobro, obenem pa nismo prepričani, ali ga bodo uporabniki dejansko uporabljali. Zamisel je namreč, da uporabniki televizije ne bodo več gledali »po kanalih«, temveč »po vsebinah«. Ne bodo torej več vklopili kanala Pop TV, temveč bodo pametni televiziji rekli, denimo, »resničnostni šov« in nato iz najdenih vsebin na vseh možnih kanalih (+ Youtube) izbrali vsebino, ki bi jo radi gledali. Sliši se idealno, še posebej, ker je vmesnik dovolj pameten, da serije, denimo, lepo razdela po sezonah in epizodah, četudi so na različnih kanalih.

Tudi tehnično je zadeva dobro izvedena – prepoznavanje izgovorjenih besed je dobro – medtem ko držimo mikrofonsko tipko, lahko televiziji ukazujemo, jo usmerjamo na televizijske programe in vsebine. Dobro prepoznavanje ne čudi, saj so v rabi Googlovi vmesniki API, ki prepoznavanje tudi slovenske besede že zelo dobro obvladajo (poizkusite kdaj telefonskemu Google Docs kaj narekovati – zagotavljamo vam, da boste presenečeni). Telekom je treba pohvaliti, da dovolj dobro prepoznava tako angleški tip izgovarjave (denimo »nešonl džiogrefik«) kot neposredno slovenskega (»national geografik«), ki ga bodo morda pogosteje uporabljali starejši gledalci. Seveda pa se sistemu marsikdaj tudi zalomi in bo treba ukaz ponoviti. Včasih tudi večkrat. Toda načeloma deluje. Večja težava je v tem (in to velja za vse »pomočnice«), da je treba vedeti, kaj vse se sme reči in kaj ne. Katere besede in fraze so v zbirki in katere niso. In seveda – stavki (denimo, »Rad bi gledal Igro Prestolov«) seveda ne delujejo, a to je pravzaprav pričakovano.

Zamisel je zanimiva, ali bo delovala, bomo pa še videli. Naš hiter preizkus s povprečno gledalko televizije, ki je tehnika res popolnoma nič ne zanima, je, denimo, rezultiral v »nič me ne razume!«. No, taki se lahko še vedno dovolj intuitivno sprehodijo po menijih, vsebinah in kanalih, ročno, s smernimi tipkami. In se sprehajajo po televizijskem sporedu, tudi za nazaj. Ali izbirajo vsebine iz videoteke in upravljajo aplikacije, kot so Redbull TV, TED, Youtube, Voyo in celo Plex (mimogrede, v aplikacijah upravljanje z glasom ne deluje). Očitno manjka Netflix, s katerim se jim v Telekomu ni uspelo dogovoriti, kar je škoda. Vmesnik je dovolj hiter, čeprav »previjanje« po časovni premici ni niti približno tako hitro kot, denimo, pri televiziji T2 (preklop med eno in drugo oddajo traja kar nekaj sekund). Moramo pa pohvaliti »združevanje« kanalov SD in HD – vmesnik vedno prikazuje kakovost HD, če je na voljo.

Na voljo je tudi telefonska aplikacija (Android in iOS) Neo, ki omogoča ogled vsebin, celo od tam naprej, kjer smo jih po televiziji prekinili, čeprav nam tega zaradi začetnih tehničnih težav (in neodzivne Telekomove tehnične pomoči) ni uspelo preizkusiti. Iz istega razloga nam ni uspelo preizkusiti niti »Pametnega doma«, torej povezave s pametnimi napravami, ki jih zna Neo upravljati. Kupiti je mogoče kamere, tipala za izliv vode, tipala za odprta/zaprta vrata in okna, pametne vtičnice, tipala za dim, tipalo gibanja in še kaj, na televiziji pa potem videti njihovo stanje. Kako to deluje, pa ne vemo.

Neo je zelo dobra televizija, to moramo reči. Toda z glasovnim upravljanjem se podaja v vode, ki so še vprašljive.

Telekom NEO

Nadgrajena Telekomova televizija.

Kdo: Telekom.

Kje: www.telekom.si

Cena: Odvisno od paketa.

Za: Dovolj dobro prepoznavanje glasu in upravljanje. Hiter vmesnik, dobro povezovanje televizijskih in spletnih (Youtube) vsebin. Prikazuje vedno najboljšo kakovost kanalov.

Proti: Ni še vsebin ločljivosti 4K (saj ne, da jih potrebujemo, toda konkurenca jih ima), previjanje po časovni premici je malce počasno.