Mozilla SeaMonkey 1.0 alpha
Ljubitelji Netscape Communicatorja, ne obupajte. Dvojec Firefox/Thunderbird ni vaša edina izbira. Spomin na dobre stare časa ohranja projekt Mozilla SeaMonkey, ki še vedno razvija verjetno najboljši skupek programov za internet, ki temeljijo na kodni osnovi Mozille.
Cel plazilec
Za začetek se moram opravičiti za morebitno pristranskost. Sem namreč goreč ljubitelj izvirnega skupka programov za internet, katerih pionir je bil Netscape. Nekako naravno se mi zdi, da brskanje po spletu in branje (html) e-pošte sodi skupaj. Še več, prav gotovo v tak skupek sodita tudi osebni organizator in koledar, saj so raziskovalci uporabnosti programov že večkrat dokazali, da učinkovita, predvsem poslovna raba e-pošte brez močne spojenosti s koledarjem in seznamom opravil pravzaprav ni mogoča (lep pozdrav, Outlook!)
Microsoft pa je nekako navadil uporabnike, da pričakujejo za delo z dvema priljubljenima, a ločenima storitvama interneta, spletom in e-pošto, tudi dva ločena programa. Razvijalci v projektu Mozilla so se tako odločili razcepiti kodno osnovo in namesto enega samega skupka ponuditi več nadomestkov. Spletni brskalnik je nastajal v projektu Firebird in končno postal zelo uspešen Firefox, e-pošti je namenjen precej manj znani Thunderbird, zelo osnoven in zato tudi najmanj priljubljen pa je koledar, projekt Sunbird, ki ga počasi nadomešča združeni koledar in e-pošta, projekt Lightning. Sodeč po uspehu Firefoxa, je tak pristop morda ustreznejši, kljub temu pa je okorelim uporabnikom skupka internetnih programov in tistim, ki jim je mar za dobro izkoriščenost računalniških sredstev, postalo kar nekako tesno pri srcu, ko jim je v organizaciji Mozilla Foundation po nekaj prelaganja končno le uspelo razglasili konec razvoja skupka. Težava ločenih programov je namreč dvojna: po eni strani vsak ločen program uporablja svojo kopijo temeljne podlage, ki je osnova vseh uporabniških programov Mozille, zato skupaj potrebujejo več pomnilnika in drugih sredstev računalnika kakor skupek, druga, morda še bolj boleča slabost za stare uporabnike pa je nekoliko poenostavljen in predvsem drugačen uporabniški vmesnik novih programov, prilagojen predvsem svežim uporabnikom.
SeaMonkey
Na srečo je odprtokodna narava projekta še enkrat omogočila vnovično rojstvo in pokazala svojo resnično prednost pred lastniško ponudbo, pri kateri smo uporabniki prepuščeni na milost in nemilost ponudniku. Zbralo se je dovolj zainteresiranih razvijalcev, ki jim nova pobuda v smeri bolj ozko usmerjenih programov ni bila všeč, in tako se je rodil projekt SeaMonkey (tudi javno je povzel interno, razvojno ime, ki sicer označuje zelo zanimivo vrsto morskega organizma, nekje med planktonom in rakcem), v katerem se nadaljuje razvoj skupka internetnih programov Mozille.
Kadar se pogovarjamo o Mozillinih programih, ne smemo pozabiti, da praktično vsi temeljijo na istem jedru, ki ga sestavlja nekaj zmogljivih gradnikov, kot sta omrežna knjižnica Necko in upodobljevalni modul Gecko. Vse drugo, predvsem uporabniški vmesnik programov, je zgrajeno z inovativnim ogrodjem XUL, ki omogoča hitro sestavljanje zmogljivih programov z datotekami XML, povezovalno programsko kodo v javascriptu in z nekaterimi kritičnimi gradniki, ki so prevedeni v strojno kodo (XPCOM), prilagojeno posamezni podlagi (npr. Okna na x86 ali Linux na PowerPC). Na žalost temeljno ogrodje za gostovanje Mozillinih namenskih programov, imenovano XULRunner, še ni tako pripravljeno, da bi lahko omogočilo učinkovito sočasno bivanje, denimo, Firefoxa in Thunderbirda. Trenutne različice teh programov zato vsaka posebej izkoriščajo svojo kopijo podlage, to pa je precej potratno, kar zadeva sistemska sredstva.
Po druga strani pa vse inovacije, vgrajene v sodobne različice Firefoxa, ostajajo na voljo drugim projektom. Očitno je vsaj napredek Gecka tudi napredek za Firefox ali Thunderbird, ni pa toliko očitno, da je tudi vsaka razširitev ali izboljšava posameznega namenskega programa razmeroma hitro prenosljiva v katerikoli drug člen na isti podlagi, potreben je le manjši poseg v ogrodje XUL. Tako je velika večina dodatkov za Firefox, ki so v resnici mali programčki XUL, zelo preprosto prenosljiva v Mozilla Suite ali SeaMonkey. To velja tudi za preobleke (skins). Kar nekaj priljubljenih je bilo v času od sredine septembra, ko smo dočakali prvo preizkusno različico projekta SeaMonkey (1.0 alpha), že uspešno prenesenih nanj.
Skratka, to, kar naj bi postalo Mozilla Suite 1.8, bo v resnici Mozilla SeaMonkey 1.0, ki se mu obeta še dolgo življenje in rast skupaj z drugimi izdelki organizacije Mozilla Foundation.
eaMonkey prikazuje svojo domačo stran, preoblečen pa je v temo Mostly Crystal Small (www.tom-cat.com/).
Prvi vtis
Mozilla SeaMonkey 1.0 Alpha temelji na upodobljevalnem modulu Gecko 1.8, ki bo v rabi tudi v prihajajočem Firefoxu 1.5 (Deer Park). Ta prinaša nekaj razburljivih dodatkov, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju. Celoten paket je na voljo v datoteki, veliki okrog 11 MB, in se v računalnik namesti popolnoma neboleče. Veseli možnost sočasne rabe SeaMonkeyja in poljubne različice Mozille, program pač namestimo v drugo mapo, ob zagonu pa bo znal uporabiti naše nastavitve, skupaj npr. z računi in vsebino e-poštnih predalov. Posebej veseli že znana učinkovitost Mozillinih nastavitev. Vse so namreč shranjene v uporabnikovi mapi in brez sprememb delujejo za praktično vse različice Mozille (mimogrede, z manjšim posegom jih lahko celo prenašamo med podlagami, npr. iz Oken v Linux in nazaj). Starejše različice pač ne prepoznajo novih nastavitev (npr. stikalo v nastavitvah "uporabi SVG" je razumljivo le programom z Geckom 1.8, drugi pa ga ignorirajo). To z drugimi besedami pomeni, da lahko SeaMonkey in zdajšnjo Mozillo, npr. 1.7, uporabljamo z enakim uporabniškim profilom, ne da bi kateri program pokvaril nastavitve ali datoteke drugega. Osebno z veseljem izkoriščam nove zmožnosti dela z e-pošto v SeaMonkeyju, ne da bi Mozilla 1.7, ki jo zaženem kasneje, karkoli vedela o posegu "od zunaj", učinki urejanja poštnih predalov pa so seveda očitni tudi tam, a več o tem v nadaljevanju.
Ta lastnost nam pride prav, tudi če bi želeli pokukati v najnovejše, kar nam projekt pripravlja. Po zgledu drugih projektov Mozille so namreč tudi za SeaMonkey na voljo t. i. nočne različice (nightly builds), ki se samodejno prevedejo iz sveže izvirne kode. Redno jih lahko prenašamo s spletnih strani ali strežnika FTP in namestimo v tretjo mapo ter preverimo, ali je v kodi kakšna pomembna novost in zadeva zanesljivo stabilno deluje, da je vredna zamenjave za danes že nekoliko ostarelo prvi preizkusno različico.
Najbolj razveseljivo za okorele uporabnike Netscape Communicatorja in Mozilla Suite je popolna skladnost z uporabniškim vmesnikom teh starejših vzornikov trenutnega skupka. V ključnem pogovornem oknu, Edit|Preferences..., bomo našli le nekaj dobrodošlih izboljšav, vse drugo pa je na dobro znanih, že ničkolikokrat obiskanih mestih, nastavitve pa se, kot rečeno, ohranjajo iz našega obstoječega profila.
Glavne novosti
Najpreprosteje se z novostmi spoznamo skozi možnosti nastavitev, ki jih prikliče ukaz Edit|Preferences... Takoj zbode v oči nova veja nastavitev, "Roaming User". Prednosti Mozillinega sistema shranjevanja nastavitev in uporabniških podatkov smo že omenili. Razmeroma preprosto je mogoče nastavitve prenašati tudi med različnimi računalniki, vendar je treba nekaj ročnega dela. Visoko na seznamu želja uporabnikov je bila zato možnost samodejnega shranjevanja skupnih nastavitev za različne računalnike. Zanimivo, nekaj podobnega je že pred davnimi leti omogočal Netscape Communicator, vendar smo za shrambo potrebovali delujoč strežnik LDAP (ki je bil seveda tržna ponudba Netscapa). SeaMonkey zadeve poenostavi, saj lahko poljubno izbrane nastavitve shranimo v strežnik FTP oz. HTTP ali v poljubno omrežno mapo, kar je uporabno za organizacije z večjim številom omreženih računalnikov, med katerimi se uporabniki lahko tudi selijo. Ko določimo parametre shrambe, lahko izberemo nastavitve, ki naj se tja shranijo. Izbiramo lahko med praktično vsemi nastavitvami, od zaznamkov do zasebnih ključev in certifikatov, a to je lahko s stališča varnosti nevarno početje. Vsekakor pa nam enotna zbirka e-naslovov znancev in sodelavcev, zaznamkov, piškotkov in označenih e-smeti (junk mail) močno olajša delo, kadar skačemo med različnimi računalniki (denimo že če imamo eno napravo doma in drugo v službi).
Prenašanje nastavitev med različnimi računalniki je olajšano z izbiro skupne mape ali shrambe v strežniku FTP oz. HTTP. Želene skupne nastavitve lahko podrobno določimo.
Nekaj novosti, sicer znanih iz preizkusnih različic drugih projektov, najdemo tudi v prvi veji nastavitev, "Appearance". To je možnost vklopa in izklopa prikaza ikon posameznih spletišč ter mehko pomikanje po straneh (smooth scrolling), znano iz brskalnika IE. Tudi v veji "Navigator" je nekaj dobrodošlih dodatkov. Nenadomestljivo brskanje z zavihki (tabbed browsing) je dobilo nove nastavitve, npr. določilo, kje naj se odprejo povezave, Mozilli posredovane iz drugih programov. Verjetno je praktična izbira novo okno ali zavihek, saj tako ne izgubimo trenutno prikazane vsebine. V isti veji lahko določimo tudi trajno mesto za shranjevanje vseh prenesenih datotek (downloads), da bo manj brskanja po disku, čeprav je seveda na voljo izvrsten dodatek, upravnik prenosov (Download Manager), ki lepo ponazori zgodovino prenesenih datotek. Ta vključuje novost, zapomni si namreč tudi izvirni naslov URL, od koder smo datoteko prenesli; ta naslov lahko postavimo na odložiš
Skupek SeaMonkey seveda ohranja modul za ustvarjanje in urejanje obstoječih spletnih strani Composer, pa tudi odjemalca za IRC, Chatzilla. Kot je bilo v navadi, tudi njiju nadziramo skozi isto pogovorno okno, v njima lastnih vejah nastavitev. Sem se vključijo tudi veje različnih dodatkov, ki jih lahko namestimo, npr. odličnega pripomočka za rabo Googla, Googlebar, ki ga je skupnost neodvisnih razvijalcev ponudila davno pred samim Googlom. Ta zdaj ponuja tudi uradno različico orodjarne za Firefox in Mozillo, vendar bi si upal trditi, da je neodvisni dodatek še vedno boljša izbira. Žal pa Mozillin koledar za SeaMonkey še vedno ni prilagojen. No, tako ali tako je potreben temeljitejše prenove in izboljšave, saj je zdaj le pogojno uporaben.
Izvrstna možnost številnih programov na podlagi Mozille je navidezna povezava about:config, s katero lahko pregledno prikažemo prav vse nastavitve. Na voljo je filter za omejevanje prikazanih možnosti, vse nastavitve, ki so spremenjene iz privzetih nastavitev pa so označene krepko. Seveda je prikaz interaktiven in nam omogoča spreminjanje poljubne nastavitve.
Možnost preglednega, interaktivnega prikaza vseh nastavitev je neprecenljiva.
Omenimo še dobrodošla pripomočka, ki nista ravno popolna novost, sta pa neprecenljiva pri vsakdanjem delu. Upravnik piškotkov (Tools|Cookie Manager|Manage Stored Cookies) po novem omogoča blokiranje posameznih spletišč tudi s pogojno dovoljenimi piškotki na ravni seje (session cookies) in ne zgolj črno-belo da ali ne, kot je bilo v navadi do zdaj. Upravnik gesel (Tools|Password Manager|Manage Stored Passwords) pa ne le pregledno shranjuje gesla za dostop do različnih spletišč in e-nabiralnikov, temveč ponuja tudi prikaz shranjenih gesel. Ker zna biti ta možnost pogojno nevarna, je v splošnih nastavitvah mogoče takšno dejanje zaščititi še z glavnim geslom (master password), ki se uporablja tudi npr. za dostop do shrambe osebnih certifikatov za šifriran dostop. Dodatno zaščito in šifriranje shrambe gesel dosežemo s pomočjo glavnih nastavitev (Edit|Preferences...|Privacy & Security|Passwords|Encrypting versus Obscuring|Use encryption when storing sensitive data).
Novo pri e-pošti
Največ zelo dobrodošlih novosti bomo našli pri delu z e-pošto, ki seveda ostaja del skupka in ni poseben program (kot pri dvojcu Firefox/Thunderbird). Integracija obeh pripomočkov prinaša prednosti, saj se povezave vrste mailto: iz brskalnika udobno odprejo v e-poštnem modulu, povsem preprosto in hitro pa je tudi pošiljanje strani v obliki priponke novega e-sporočila. Seveda tudi e-pošta pozna vse dobrote novega Gecka 1.8, zato bomo lahko pregledovali še tako bogato oblikovana sporočila (če te možnosti seveda z nastavitvami ne omejimo ali povsem preprečimo).
Kot je običajno že pri nekaj zadnjih različicah skupka Mozilla, so nastavitve e-pošte razdeljene med skupne možnosti in specifične nastavitve različnih računov. V skupnih nastavitvah (Edit|Preferences...) najdemo v veji "Mail&Newsgroups" predvsem dobrodošlo novo možnost zakasnjene označitve sporočila za prebranega. Kar se je prej zgodilo takoj, ob izbiri sporočila, lahko zdaj zakasnimo za poljubno število sekund (message display|general|wait before marking message as read). Druge novosti se skrivajo v specifičnih nastavitvah računov, ki ga prikliče ukaz Edit|Mail & Newsgroup Account Setting..., na voljo je le v modulu za delo z e-pošto (Window|Mail & Newsgroups).
Dolgo smo čakali možnost določanja različnih identitet. Starejše različice skupka so sicer pri ustvarjanju sporočila ponudile seznam vseh računov, tako da smo lahko pred pošiljanjem izbrali, prek katerega se bo sporočilo zares poslalo. Identitete to možnost dopolnjujejo, saj lahko prek istega računa pošiljamo sporočilo z različnimi identitetami, enkrat npr. kot zasebno sporočilo znancu, drugič morda kot uradno sporočilo podjetja, za katerega delamo. Med nastavitvami posamezne identitete, ki jih prikličemo z gumbom "Manage Identities", ki je dostopen na izhodišču veje nastavitev vsakega računa, najdemo praktično vse, kar sicer določamo samemu računu: od polnega imena in e-naslova prek oblike sporočila (golo ali oblikovano besedilo) do načina distribucije sporočila in njegovih kopij. Identitete smo žal čakali precej časa, a so zdaj končno tu.
Še lepša novost je možnost določanja globalnega nabiralnika, v katerega se steka prispela pošta z vseh računov. Možnost je dostopna prek gumba "Advanced..." v nastavitvi "Server Settings", izbiramo pa lahko med ločenim nabiralnikom, globalnim nabiralnikom (v "računu" Local Folders) ali nabiralnikom kateregakoli drugega računa.
Identiteta omogoča izkoriščanje istega računa za pošiljanje sporočil v različnih "vlogah".
Lepa pridobitev je tudi sprotno preverjanje črkovanja. Med pisanjem sporočila se napačno črkovane besede podčrtajo, na voljo pa je priročni menu za njihovo hitro popravljanje.
Ne preverja pa se le črkovanje. Če med naslovnike sporočila vnesemo neznani naslov (tak, ki ga še ni med našimi znanci), se tudi ta obarva rdeče. Tako laže zaznamo napačno vnesene e-naslove in si prihranimo marsikatero nevšečnost, ko e-pošta ne doseže želenega prejemnika (opomba: pri dodatni preobleki Mostly Crystal se omenjeni učinek zaradi drugačnih slogov besedila izniči. Upamo, da bo njen avtor zadevo kmalu popravil).
SeaMonkey je poenostavil tudi nastavitve strežnikov SMTP. Imamo jih lahko več in vsakemu računu dodelimo bodisi privzetega bodisi specifičnega.
Vektorska grafika
Pravo revolucijo na področju spletnih vmesnikov bo gotovo povzročila velika novost upodobljevalnega gradnika Gecko 1.8, domorodna podpora za vektorsko grafiko SVG. SVG bodo podpirale sveže različice praktično vseh vodilnih brskalnikov, gre pa za standard organizacije W3C, zato mu je uspeh skoraj zagotovljen.
SeaMonkey ima podporo zanj po privzeti nastavitvi vključeno in že nekaj demonstracij, ki so na voljo na spletnih straneh projekta, daje slutiti, kaj nas v resnici čaka. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je SVG učinkovit nadomestek za grafiko in učinke, ki jih na spletnih straneh danes omogoča edino dodatek Flash. Vendar ima domorodna podpora SVG kopico prednosti. Predvsem je del spletne strani in ne tujek, ki ga nadzira zunanji program (čeprav je kot vtični modul povezan z brskalnikom). Kot tako lahko grafiko SVG analiziramo prek predmetnega modela DOM in nanjo dinamično vplivamo prek kode v javascriptu. In vse to na strani odjemalca, brez potreb po vnovičnem nalaganju strani. V kombinaciji z dinamično tehniko, kot je Ajax (asinhroni javascript in XML), se obetajo spletni vmesniki, ki jih bomo le s težavo ločili od domorodnih namenskih programov za npr. Okna.
Že temeljni zgledi rabe SVG prinašajo povsem novo izkušnjo, od ostre, raztegljive grafike, prilagodljivih, interaktivnih krivulj do neizbežne igre tetris.
Prihodnost skupka
Že to, da so uradno mrtev projekt uspešno oživili, priča o priljubljenosti skupka internetnih programov med razvijalci. Nedvomno ga bodo z veliko veselja še naprej uporabljali tudi vsi tisti, ki jim skupek pomeni več kot le vsoto sestavnih delov in so vajeni obstoječih programov, kot sta bila njega dni Netscape Communicator ali Mozilla Suite, s katero je skupek eno od svojih inkarnacij končal z različico 1.7.
Projekt SeaMonkey je živ in na ravni podlage popolnoma združljiv z drugimi projekti organizacije Mozilla Foundation, zato ga lahko uporabimo tudi kot dopolnilo. Že zaradi podpore SVG in zelo izpiljenega odjemalca za e-pošto in novičarske skupine, ki ga ne tarejo pogosto odkrite vrzeli v sistemu varnosti, da ne omenjamo drugih pomembnih gradnikov celotnega skupka, pa je gotovo primeren tudi kot naše temeljno orodje za uporabo nekaterih najbolj priljubljenih storitev interneta.
Zaenkrat se lahko le sprašujemo, kaj bi iz skupka lahko naredil Google? Pri njem je namreč varen dom našlo kar lepo število izvirnih Mozillinih razvijalcev, nekatere Googlove storitve pa so - podobno kot iskanje - naravnost narejene za integracijo v skupek, denimo Gmail. Za odgovor na to vprašanje bomo morali sicer še počakati, precej zanesljivo pa lahko pričakujemo, da se bo nekaj premaknilo v tej smeri, brž ko bo Google začel bolj odkrito ogrožati Microsoftovo prevlado na namizju.
Projekti Mozilla Foundation in skupnosti
Projektov, ki se ukvarjajo z nadgradnjo podlage Mozilla, je cel kup in za lažje razumevanje dogajanja bo naslednji zoološko-programski slovarček gotovo primeren:
Mozilla Suite - skupek programov za delo z internetom. Njegov razvoj je bil ustavljen z različico 1.7 (sicer je na voljo tudi preizkusna različica 1.8), uradni naslednik je projekt SeaMonkey.
www.mozilla.org/products/mozilla1.x
Firefox - spletni brskalnik, prilagojen predvsem preprosti rabi, a ne za ceno zmogljivosti. V kratkem času je dosegel veliko priljubljenost. Zanj je na voljo precejšnje število dodatkov, nekateri so zelo zmogljivi.
www.mozilla.org/products/firefox
Thunderbird - odjemalec za e-pošto, razvit kot samostojen program, ki dopolnjuje Firefox. Potomec projekta naj bi bil Lightning.
www.mozilla.org/products/thunderbird
Sunbird - samostojen koledar in seznam opravil, razvit na podlagi Mozilla. Potomec projekta naj bi bil Lightning.
www.mozilla.org/projects/calendar/sunbird.html
SeaMonkey - naslednik Mozilla Suite, ki nadalje razvija skupek internetnih programov, trenutno brskalnika s podporo SVG, odjamalca za e-pošto in novice, urejevalnika spletnih strani in odjemalca za IRC. Nanj je mogoče namestiti tudi nekatere dodatke za Mozilla Suite oz. Firefox.
www.mozilla.org/projects/seamonkey
Lightning - projekt v razvoju, ki naj bi ponudil odjemalec za e-pošto ter novice, združen s koledarjem in opravili, nekakšen nadomestek za Microsoft Outlook.
wiki.mozilla.org/Calendar:Lightning
Camino - projekt, ki spletni brskalnik na podlagi Mozilla prenaša v okolje Mac OS X.
Flock - novi spletni brskalnik na podlagi Mozilla, ki ponuja nekaj novih prijemov, predvsem na uporabniškem vmesniku, imenovanih tudi "brskanje s pomočjo skupnosti" (social web browsing).
Poleg spletnih strani Mozille (www.mozilla.org) je poglaviten vir novic, povezanih z zgoraj naštetimi izdelki, spletišče mozillaZine (www.mozillazine.org), številni dodatki pa domujejo na spletnih straneh MozDev (www.mozdev.org)
Flock
Na nedavni neformalni konferenci, posvečeni prihodnosti spleta - potekala je pod imenom Web 2.0 - je veliko pozornosti pritegnil nov izdelek, poizkus nekoliko drugačnega brskalnika na preizkušeni in kakovostni podlagi organizacije Mozilla Foundation.
Pod imenom Flock je skupina izkušenih razvijalcev tiho razvijala in nedavno za prvi preizkus ponudila zelo zanimiv izdelek. Trenutno ga še intenzivno preizkušajo, avtorji pa trdijo, da so preizkusno različico izdali zgolj zaradi izjemnega zanimanja javnosti, vendar dokaj jasno kaže, kaj lahko od končnega izdelka pričakujemo.
Flock lahko mirno namestimo poleg brskalnika iz vse bogatejše družine, zgrajene na podlagi Mozilla.
V okolju spleta so nekatere stvari res povsem nesmiselno shranjene krajevno. Npr. zaznamki (bookmarks). SeaMonkey, denimo, ponuja njihovo shranjevanje na strežnik FTP/HTTP in s tem nemoteno uporabo na različnih računalnikih. Flock gre še korak naprej, namesto zasebne zbirke zaznamkov raje izkorišča spletno skupnost, zbrano okrog spletišča del.icio.us. Ko tu odpremo lasten, brezplačno dosegljiv račun, se zabava lahko začne. Zanimive spletne strani lahko dodajamo v centralno shranjene zaznamke zgolj s klikom gumba na vmesniku (očitne zvezde poleg okvirčka s trenutnim spletnim naslovom), skupnost pa nam pomaga pri ocenjevanju in izbiri zanimivih strani. Gumb spremeni barvo, kadar obiščemo katero od strani, ki je že v zaznamkih, ob pomoči priročnega menuja pa lahko vsakemu zaznamku dodajamo lastne opombe. Vsekakor dobrodošla novost v času, ko je vlogo klasičnih, zasebnih zaznamkov precej bolj učinkovito nadomestil iskalnik Google.
Flock nam pomaga tudi pri iskanju vsebine, ki smo jo nekoč že obiskali. V ozadju namreč indeksira vsebino vsake obiskane spletne strani in pri tem daje večjo utež stranem, ki smo jih tudi zaznamovali in ki jih pogosteje obiskujemo. Visoko zmogljiv, odprtokodni iskalni stroj Clucene, ki je vgrajen v Flock, nam zatem omogoča učinkovito preiskovanje. Indeks za preiskovanje je shranjen v našem računalniku in ga, v skrbi za svojo zasebnost, lahko kadarkoli hitro izbrišemo.
Flock samodejno prepozna, če spletna stran ponuja kanale novic RSS ali ATOM. To ponazori z oranžnim simbolom v vrstici z naslovom strani. Če ga kliknemo, se nam pregledno prikaže vsebina kanalov. Vmesnik, izdelan s pomočjo ogrodja XUL, ponuja učinkovito brskanje po kanalih, skrivanje posameznih vej in urejanje po viru ali datumu. Kanale Flock samodejno osvežuje in tudi pomni (caching), za hitrejše delo.
V današnjem času pa je morda najzanimivejša možnost vgrajena podpora dopolnjevanju lastnega e-dnevnika (blog). Flock namreč ponuja lasten vmesnik, s katerim lahko dodajamo nova sporočila v dnevnik. Pred tem moramo seveda Flocku dnevnik predstaviti (vnesti naslov URL administrativnega dela ter uporabniško ime in geslo),da se bo vanj prijavil kot urednik in postoril vse potrebno. Urejevalnik za e-dnevnike je dobrodošel predvsem zaradi podpore urejanju oblikovanega besedila po načelu "videz ne vara" (WYSIWYG), tako da lahko nova sporočila v dnevnik dodamo hitro, brž ko naletimo na zanimivo spletno stran, in jih ob tem tudi primerno oblikujemo, brez posebnega truda.
Flock ponuja še nekaj dobrot, kot je hitro objavljanje slik ob pomoči spletne storitve Flickr (tudi podpora zanjo je v Flock že vgrajena) in shranjevanje zanimivih odlomkov spletnih strani z opombami, za poznejšo rabo. Nedvomno gre za nadvse zanimiv poizkus, končna različica pa naj bi prinesla še precej novih dobrot. Vsekakor se je skozi Flock še enkrat izkazala učinkovitost podlage Mozilla za hiter razvoj učinkovitih in inovativnih spletnih programov, seveda pa podlaga ni omejena le nanje.
www.flock.com
Pogled na spletno stran na običajen način ...
... in skozi kanal novic RSS.
Flock podpira tudi vnos spročil v e-dnevnik (blog), ki jih lahko enostavno oblikujemo in shranimo tudi kot osnutek za poznejšo rabo (save as draft).
Zvijače za SeaMonkey
Mozilla Suite in za njim tudi SeaMonkey ponujata nekaj zelo zanimivih možnosti rabe, ki na prvi pogled niso očitne:
Večina oken je raztegljivih, čeprav to morda ni očitno. Medtem ko se v marsikaterem domorodnem programu za npr. Okna mučimo v okvirih pogovornih oken, ki so jih enkrat za vselej določili izvirni razvijalci, pri tem pa so seveda upoštevali najmanjši skupni imenovalec, lahko tu skoraj vsako okno raztegnemo. Z miško pokažemo na rob, da se kazalec spremeni, in raztegnemo. Uporaba pripomočkov, kot je npr. upravnik piškotkov, postane s tem še udobnejša.
Prikazano spletno stran lahko silno hitro preiščemo tako, da vnesemo znak / (poševnica, navadno dvigalka+7) in za njim iskani izraz. Brskalnik bo sproti označil iskano besedilo ali z zvokom opozoril, da vnesenega zaporedja na spletni strani ni. Naslednjo pojavitev iskanega zaporedja najdemo s pritiskom na tipko F3. Takojšnje iskanje lahko nadziramo z nastavitvijo Edit|Preferences...|Advanced|Keyboard Navigation|Find As You Type, kjer lahko določimo tudi to, da se začne takoj ob tipkanju, brez potrebe po vnosu uvodne poševnice.
Označevanje besedila je otročje lahko. Nismo omejeni zgolj na miško, že označeni blok lahko spreminjamo, tako da držimo dvigalko (Shift) in uporabljamo smerne tipke. Še več, pritisk na tipko F7 nam ponudi prikaz utripajočega kazalca, kot smo ga vajeni iz urejevalnikov besedil. Z njegovo pomočjo lahko natančno označevanje besedila opravimo samo s tipkami.
Mozilla zna povečati ali pomanjšati besedilo vsake spletne strani, in to v velikem številu korakov. To najhitreje storimo s kombinacijo tipk Ctrl+seštej (+ na številskem delu tipkovnice), Ctrl+odštej (- na številskem delu). Velikost vrnemo v privzeto s kombinacijo tipk Ctrl+0. Povečevanje in pomanjševanje je mogoče opraviti tudi s kolescem miške, če ustrezno prilagodimo nastavitve Edit|Preferences...|Advanced|Mouse Wheel. Tu lahko kolescu v kombinaciji s tipko Ctrl, Shift ali Alt priredimo tudi hitro pomikanje in brskanje po zgodovini.
Upravnik gesel nam pozabljena gesla lahko tudi prikaže, če pritisnemo gumb "Show Passwords". Če nas skrbi za varnost, lahko shranjena gesla dodatno šifriramo in zaščitimo z glavnim geslom. Nastavitev najdemo tu: Edit|Preferences...|Privacy & Security|Passwords|Encrypting versus Obscuring|Use encryption when storing sensitive data. Glavno geslo in njegovo siceršnjo rabo pa nastavimo tu: Edit|Preferences...|Privacy & Security|Master Password.
Preprosto lahko prepovemo nastavljanje piškotkov izbranim spletiščem. V upravniku piškotkov lahko ob brisanju piškotka hkrati prepovemo spletišču, ki ga je nastavilo, da bi to dejanje še kdaj ponovilo. Splošno politiko sprejemanja piškotkov pa določimo z nastavitvijo Edit|Preferences...|Privacy & Security|Cookies, kjer lahko, denimo, omejimo rok trajanja vseh piškotov ali njihovo življenjsko dobo celo prisilno omejimo zgolj na trenutno sejo (dokler ne zapremo programa).
Upravnik prenosov pomni zelo dolgo zgodovino opravljenih prenosov. Z njegovo pomočjo lahko izvemo, od kod je bila določena datoteka prenesena in kam smo jo shranili.
Nekatere strani ponujajo alternativne sloge. Na voljo je menu View|Use Style, s katerim preklapljamo med njimi. Če ima spletišče tudi dodatne opisne povezave za lažje brskanje, jih lahko prikažemo kot novo orodjarno z ukazom View|Show/Hide|Site Navigation Bar.
Na voljo so izčrpne informacije o obiskani strani, dosežemo jih s kombinacijo tipk Ctrl+I.
Na voljo je kup dodatkov, nekateri so presenetljivo uporabni. Njihov dom je spletišče www.mozdev.org.