Na čem temelji vaš IT?
Ob vse večji rabi oblačnih storitev, delu na daljavo in od doma ter hibridnih IT-okoljih se zdi, da je IT-infrastruktura prisotna vsepovsod. Prav tako pa tudi podatki uporabnikov in podjetij. Kakšno IT-okolje postaviti v 2020?
Današnja infrastruktura podjetij se nahaja na več mestih – v kolokacijah, lokalnih podatkovnih centrih ali strežniških sobah, na robnih lokacijah in v obliki storitev v računalniškem oblaku. Tako razpršeno IT-okolje je morda na prvi pogled res cenovno učinkovito in prilagodljivo, prinaša pa velik izziv, če pride do katastrofe. Bi res znali hitro obnoviti poslovanje?
Vedno več podjetij se zanaša na ponudbo IT kot storitev iz oblaka, kjer pa tisti, ki jih zanima le najnižja cena, namenoma ali pa nenamenoma spregledajo funkcije, potrebne za zagotavljanje ustrezne stopnje odpornosti poslovanja na nepričakovane dejavnike/dogodke. Tudi oblak namreč lahko »kihne« in takrat se, brez ustreznega rezervnega scenarija, poslovanje podjetij prekine ali pa vsaj znatno upočasni. A takrat je prepozno – načrt reševanja ob katastrofi je treba izdelati in v praksi preveriti takoj in ne šele po nekaj mesecih ali letih uporabe različnih rešitev in storitev.
Pasti modela vseprisotne infrastrukture
Ideja o tem, da imajo zaposleni ali uporabniki v vsakem trenutku na voljo vse, kar potrebujejo, je zelo privlačna. Možnost premikanja posameznih delovnih bremen in podatkov bliže uporabnikom storitev izkorišča vedno več podjetij, vzpon računalništva na robu je razumljiv. Vendar se lahko podjetja kaj hitro soočijo s scenariji, kjer se tovrstna bremena, ki so se prej obdelovala v centralnem podatkovnem centru, danes obdelujejo na številnih lokacijah in skrbnikom IT povzročajo težave z ustrezno zaščito podatkov ter upravljanjem. Miniaturni podatkovni centri na robu omrežja so namreč le približki »pravih«, večina nalog je avtomatiziranih (in so preprostejše), pogosto takšni centri niti nimajo namenske ekipe IT-strokovnjakov, ki bi zanje skrbela, temveč nadzor in upravljanje potekata na daljavo. To pa lahko prinaša tudi daljše odzivne čase ob iskanju in odpravljanju morebitnih napak.
Porazdeljeni oblak kjerkoli
Porazdeljeni oblak je opredeljen kot distribucija javnih storitev v oblaku na različne fizične lokacije, medtem ko je za nadzor, upravljanje, posodobitve in razvoj teh storitev odgovoren izvorni javni ponudnik oblaka. Prav to podjetjem omogoča, da javne storitve v oblaku postavijo na želeno mesto. Navdušenje nad novimi storitvami, kot so AWS Outposts, Microsoft Azure Stack ali Google Anthos, je razumljivo, a so podporna okolja in rešitve, prilagojene tem modelom zagotavljanja storitev, šele v povojih.
Hibridno upravljanje digitalne infrastrukture
Tu na sceno stopi t. i. hibridno upravljanje digitalne infrastrukture (HDIM), saj sta obseg in kompleksnost upravljanja hibridne infrastrukture vse bolj pereči področji oddelkov IT. Koncept HDIM je novo področje, ki išče odgovore na primarna vprašanja upravljanja hibridne infrastrukture. Danes imajo praktično vsi ponudniki lastna orodja za upravljanje svojih rešitev in storitev, nekaj orodij podpira t. i. večoblačna okolja, resnično hibridnega, kaj šele univerzalnega orodja (konzole) za upravljanje močno porazdeljenih okolij IT pa ni.
Na tem področju se zato ponavlja scenarij iz sveta avtomatizacije. Pojavljajo se vedno novi ponudniki, ki nudijo nove možnosti upravljanja, podjetja pa tvegajo, da se njihovi poskusi z ureditvijo tega področja končajo s podvajanjem orodij, procesov in z nastankom dodatnih (skritih) stroškov. Najhujši scenarij – omejitve posameznih parcialnih rešitev vodijo do tega, da IT-okolje ne more rasti in se širiti tako, kot to pričakuje podjetje/posel.
Omrežje kot temeljni kamen
Strokovnjakom je danes že kristalno jasno, kako pomembno vlogo bo v prihodnje odigralo omrežje oziroma povezljivost. Ta bo predstavljala temeljni kamen oziroma hrbtenico (zanesljivega) poslovanja.
In kaj pravi praksa na področju omrežij? V mnogih podjetjih je skrbnikom omrežij ali oddelkom IT uspelo zagotoviti visoko stopnjo dostopnosti omrežij, vendar so to pogosto dosegli s previdnim upravljanjem sprememb – teh skorajda ni bilo ali pa jih je bilo malo. Sodobno poslovanje pa zahteva hitro prilagajanje omrežja in storitev spremembam. Tak scenarij je za rigidno infrastrukturo nemogoč.
Če podjetja nočejo postati talci lastnega tehnološkega dolga ali pa ujetniki posameznih ponudnikov rešitev in storitev, morajo poskrbeti za novo, pregledno in poenostavljeno IT-strategijo. Takšno, ki bo imela rep in glavo. Ta prav verjetno sprva ne bo poceni, saj bo treba podreti silosna okolja, zgledno urediti povezljivost in – kar bo najtežje in najdražje – tudi spremeniti kulturo. Že vrsto let pišemo in govorimo o tem, kako vse nam tehnologija omogoča, da delamo bolje in drugače – čas je, da kaj od tega tudi uresničimo.