Nadomeščanje ljudi s tehnologijo

Če vprašate tehnološka podjetja, vam bodo verjetno poskušala prodati mantro, da je vsak posameznik zamenljiv. Kaj pa, ko posameznikov (močno) primanjkuje, celo zmanjka? Takrat jih pač zamenja oziroma nadomesti tehnologija. Je res tako enostavno? Je in ni, odvisno od dela, ki ga ti ljudje opravljajo.

Je skladiščnik nadomestljiv? Če opravlja le preprosto komisioniranje (beri: nabiranje) blaga in skrbi za njegov prenos/prevoz med lokacijami, je. To v nekaterih skladiščih in vrstah proizvodnje že počno samodejni vozički z robotskimi rokami. Predpogoj je seveda ta, da blago pravilno urejeno na paletah ali policah ter po možnosti v embalaži. Robota za zdaj še ne bomo poslali po glavo solate.

Se vam zdi nadomeščanje skladiščnikov s samodejnimi vozički in z robotskimi viličarji vseeno preveč futuristično? Kaj pa naslednji primer, ki dobiva vedno več posnemovalcev v skladiščih doma in po svetu? V roke mi je prišla študija primera hrvaške trgovske verige, ki je v bližini mesta Reka z znanjem in s tehnologijo, ki jo je dobavilo in implementiralo slovensko podjetje, temeljito prevetrilo delo v ogromnem skladišču sadja in zelenjave. Pred optimizacijo skladiščnega poslovanja je v omenjenem skladišču delalo okoli 120 zaposlenih v treh izmenah (po 40 v vsaki). Skladišče je vsak dan odpremilo okoli 1.000 pošiljk, zdaj pa jih kar okoli 8.000, pripravljene pa so v dveh izmenah! Kako je to mogoče? Novovpeljani napredni sistem upravljanja skladiščnega poslovanja skrbi, da so vsi procesi povezani in samodejno sinhronizirani. Največja sprememba za osebje je bila uvedba glasovnega komisioniranja. Zaposleni so dobili naglavne slušalke, prek katerih jih sistem vodi do posameznih lokacij blaga v skladišču, povratne informacije pa se v sistem prav tako vnašajo govorno – zaposleni potrdi, da je opravil nalogo, poda število in težo izdelkov itd. Razlika je v izjemnih prihrankih časa, ki jih omogoča dejstvo, da imajo zdaj zaposleni proste roke in prost pogled, pri čemer jim ni treba več uporabljati terminalov za beleženje črtnih kod ter listov papirja in pisal.

Glasovno vodeno delo v skladišču torej deluje. In ima zanimivo posledico. Ker gre za relativno enostavna opravila in ukaze, takšna rešitev podpira že skoraj vse svetovne jezike. Še več, glasovni sistem se uči prepoznati izgovor, naglas in narečje posameznega zaposlenega ter se odlično prilagodi uporabniku – in ne obratno. Na ta način podjetja s tehnologijo odgovarjajo na težavo manka delovne sile v skladišču, saj gre za delovna mesta, ki ustvarijo malo ali nič dodane vrednosti in so slabo plačana. Zato pa jih, tudi v Sloveniji, vse pogosteje opravljajo tujci iz (naj)revnejših držav sveta.

Poglejmo še k transportu blaga. Veliko se zadnji mesec piše o Elonu Musku in njegovi viziji robotskih taksijev. Mogoče gre res le za trik, kako pridobiti svež kapital za razvoj, a sodobne tehnologije samodejne vožnje so že danes dovolj dobre, da omogočajo samostojno vožnjo vozil po avtocestah. To pa pomeni le eno: kaj hitro bi lahko dobili samovozeče tovornjake, rešitev, ki odgovarja na perečo problematiko pomanjkanja voznikov tovornih vozil.

Vas ta primera nista ganila? Kaj pa naslednja misel: je zamenljiv zdravnik, celo kirurg? Je. V vse več primerih tehnologija senzorjev in umetne inteligence postavlja natančnejše diagnoze zdravstvenega stanja in nudi ustreznejše postopke zdravljenja. Ljudje smo pač omejeni – en zdravnik ne more poznati vseh bolezni na svetu in načinov zdravljenj.

Je vse našteto razlog za skrb, celo strah? Nikakor ne. Tehnologija, ki nam odnese nekaj dela, je vedno dobrodošla, saj se lahko osredotočimo na druge izzive, še trše orehe.