Naj upravljanje podatkov ne postane nočna mora

Številna podjetja danes vodi imperativ iskanja, ustvarjanja in hrambe najrazličnejših podatkov. V teh se namreč skriva poslovna vrednost. Preverili smo, kateri trendi obvladujejo področje upravljanja podatkov.

Nenadna in predvsem eksplozivna rast poslovnih podatkov v zadnjih letih je posledica pretočnih podatkovnih tehnologij, interneta stvari (IoT), mobilnih telefonov in masovnih podatkov. Podjetja se tako v borbi za obvladovanje podatkov odločajo za uvedbo vse boljših praks njihovega upravljanja. Organizacije nenehno iščejo napredne platforme za zbiranje in shranjevanje podatkov, njihovo upravljanje in varovanje.

Glede na vzorce tehnološke preobrazbe v zadnjih letih smo in še bomo priče podatkovnim tehnologijam, ki bodo uspešne le, če bodo dokazale, da znajo na podatkovni ravni povezati podjetja, procese in ljudi. Podjetja počasi že spreminjajo svoj pogled na podatke in ti niso več le nujno zlo, ki ga je treba hraniti in varovati, temveč potencialen denar – a vrednost je iz podatkov najprej treba izvleči. Marsikatero večje podjetja tako že premore ekipe zaposlenih, katerih naloge so prav upravljanje podatkov, ustvarjanje kulture dela s podatki in napredna analitika. Analitsko podjetje Gartner v enem svojih poročil navaja, da področje dela s podatki čaka revolucija, za katero bo zaslužna tudi vrsta naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, strojno učenje in internet stvari.

Že imate podatkovne inženirje?

Letošnje leto in prihodnja prinašajo poudarjeno vlogo podatkovnega inženirja. Njegova naloga je biti arhitekt in načrtovati delo s podatki v podjetju. Kdo je podatkovni inženir? Gre za nekakšnega super tehnika, ki premore več programerskih in tehnoloških znanj ter razume, kaj se s podatki lahko počne (in česa naj se ne bi). Njegova ožja sodelavca sta podatkovni analitik in podatkovni znanstvenik, njuna naloga pa je, da arhitekturo in infrastrukturo, ki jo postavi podatkovni inženir, čim bolje izkoristita pri svojem delu – iskanju vrednosti v podatkih.

Analitika, analitika, analitika

Prilagojene izkušnje, vpogled v realnem času, 360-stopinjski pogled na stranke, to je le nekaj izmed zmožnosti analitike, ki je ne gre več podcenjevati. Vsaj odkar ima na voljo vedno več podatkov in tehnologij njihove obdelave. Kakovostni podatki ob ustrezni obdelavi dajejo odlične rezultate. Največja podjetja na svetu že delajo vse, kar je v njihovi moči, da strankam med vsakim srečanjem postrežejo s prilagojenimi izkušnjami, saj personalizacija izdelkov in storitev dokazano povečuje zvestobo kupcev in prodajne obsege ter številke. Študija podjetja Epsilon ugotavlja, da že 80 odstotkov potrošnikov raje posluje s podjetji, ki ponujajo prilagojene izkušnje. Zagotavljanje prilagojenih izkušenj pa je mogoče doseči le s slojem upravljanja podatkov, ki ima močne analitične sposobnosti.

Organizacije, ki razmišljajo vnaprej, iščejo odgovore na vprašanja o prihodnosti. Večina napovedne analitike pa temelji na podatki in vzorcih, ki temeljijo na preteklih podatkih. Podjetje vse pogosteje v poslovanje uvajajo platforme, ki jim omogočajo hitrost, fleksibilnost in zanesljivost upravljanja podatkov, saj jih rabijo za prepoznavanje edinstvenih vzorcev v podatkih in kakovostno odločanje.

Podatki in analitika so še kako pomembni tudi pri iskanju anomalij in goljufij. Ko podjetje čez morje svojih podatkov spusti napredne tehnike, kakršna je, denimo, strojno učenje, analitična orodja postanejo tudi odlična rešitev za odkrivanje goljufij in izboljševanje krvne slike podjetja.

Znajo pa analitiki v podjetjih potarnati, da jim ekipe za upravljanje podatkov odžirajo vire, ki bi jih lahko namenili analitiki. Te jim seveda ne ostanejo dolžne – kaj hitro na drugo stran prileti sporočilo, da brez urejenih in kakovostno pripravljenih podatkov tudi ni kakovostne analitike.

Celovite platforme za upravljanje podatkov

Kateri naj bo torej naslednji (razvojni) korak podjetij na področju upravljanja podatkov? Stroka predlaga rabo celovitih oziroma poenotenih platform za upravljanje podatkov, s katerimi naj podjetja nadomestijo več porazdeljenih in nepovezanih podatkovnih rešitev v podjetju. Z integracijo tovrstnih platform za upravljanje podatkov podjetje poskrbi za optimizirano zbiranje in distribucijo podatkov po vseh podatkovnih kanalih. Zaposleni in aplikacije podatke dobijo v tisti obliki, kot jo potrebujejo pri svojem delu.

Napredno upravljanje podatkov v poslovnih okoljih bo na dolgi rok omogočilo zmanjševanju števila transakcijskih sistemov in podatkovnih zbirk. Podjetja bodo poenotila svoje podatke in jih prevedla na skupni imenovalec ter si s tem zagotovila večjo operativno učinkovitost.

Masovni podatki in prihodnost

Sistemi za upravljanje zbirk podatkov naslednje generacije govorijo o sodobnih zbirkah, optimiziranih za masovne podatke. Zbirke podatkov že dolgo niso več le mesto za njihovo hrambo, temveč se nanjo vse pogosto »obeša« tudi sposobnost njihove obdelave. Rešitve, kot sta podatkovna zbirka v pomnilniku in pospeševanje obdelave podatkov z grafičnimi procesorji, so podjetjem omogočile analizo velikih količin podatkov v realnem času.

Preprosta dostopnost najrazličnejših vrst podatkov, cenitev rešitev za shranjevanje podatkov, pojav naprednih avtomatiziranih tehnologij in kulturni premik k poslovnim odločitvam, ki temeljijo na vpogledu v podatke, so podjetja prisilili, da v svoje poslovanje sprejmejo masovne podatke. V svetu velikih podjetij velja, da sta že dve podjetji izmed treh imeli opravka s projekti, ki so vključevali masovne podatke.

Napovedi družbe IDC kažejo, da se bo trg rešitev za masovne podatke do leta 2020 povečal na več kot 203 milijarde dolarjev (še v 2016 je bil vreden 130,1 milijarde dolarjev). Podjetja in organizacije namreč vse bolj vlagajo v prefinjene tehnološke rešitve v upanju, da jim ne bo treba najemati dragih strokovnjakov za masovne podatke. Že res, da vrhunske podatkovne rešitve odpravijo marsikatero potrebo po strokovnjaku, a v poslovno okolje jih vendarle mora umestiti strokovnjak – arhitekt in inženir.

Varnost in zasebnost kot podatkovna izziva

Glede na to, da se podatkovni kanali, obseg in vrste podatkov še naprej pospešeno povečujejo, bo upravljanje podatkov postajalo čedalje zahtevnejše. Zlasti ko regulatorni organi uvedejo strožje norme za ravnanje z občutljivimi in osebnimi podatki. Podjetja so se že pošteno spotila ob zagotavljanju skladnosti poslovanja z uredbo GDPR, ki je začela veljati maja 2018, in njenem vključevanju v poslovno strategijo. Zdaj ko je uredba GDPR veljavna, imajo kupci/potrošniki razlog za veselje. Zasebni podatki, ki jih delijo s podjetji, ne smejo biti izpostavljeni zlorabi. Poleg tega morajo podjetja za njihovo obdelavo za najrazličnejše namene pridobiti privolitev. To pa kar pošteno oteži delo podjetjem, saj morajo sprejeti prakso varovanja zasebnosti, ki nalaga več pravil in nalog na področju upravljanja podatkov. Pot do dodatnih prihodkov je tako mimogrede podaljšana.

Upravljanje podatkov v oblaku

Je upravljanje podatkov v računalniškem oblaku lažje? Načelno je, zato se vedno več podjetij nagiba k rabi hibridnih rešitev v oblaku. Ponudniki storitev iz oblaka so se namreč začeli ukvarjati z vprašanji o zasebnosti in varnosti podatkov v zunanjih okoljih za njihovo upravljanje že bistveno prej kot podjetja.

Podjetja vse pogosteje iščejo poenostavljeno poslovanje za zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti. Ta strategija preživetja spodbuja organizacije k sprejemanju upravljanja podatkov kot ene osnovnih poslovnih strategij. Direktorji informatike so namreč zvečine že prepričani, da lahko okolje v oblaku bolje skrbi za njihove podatke, in zato njihovo hrambo in obdelavo selijo vanj, poleg tega pa oblačne platforme, za katerimi stojijo veliki ponudniki, olajšajo tudi upravljanje.

Hierarhične podatkovne arhitekture tako odstopajo prednost decentraliziranemu upravljanju podatkov, saj hibridne rešitve s področja zasebnih in javnih oblakov dokazujejo, da lahko dosegajo višjo stopnjo produktivnosti in učinkovitosti. Sploh v luči dejstva, da vedno več oblačnih ponudnikov strankam omogoča, da ohranijo popolno avtonomijo in nadzor nad podatki. Ti že v oblak potujejo v šifrirani obliki, zato jih tudi ponudnik vidi le kot kup ničel in enic. Podjetja so namreč odgovorna za svoje podatke in podatke svojih strank – nič čudnega, da malodane zahtevajo popoln nadzor nad tem, kje in kako se hranijo njihovi podatki, kdo ima dostop do njih, in odločajo o tem, s kom in na kakšen način jih bodo delila. Vse to pa je brez ustreznih rešitev za upravljanje podatkov pravcata nočna mora.