Najlepše je doma. V 3D.
Opremljanje novega stanovanja ali prenavljanje starega je precej zahtevno delo, pravo večopravilno početje – lovljenje ravnotežja med željami, finančnimi sposobnostmi in muhami izvajalcev. Vrvohodstva zna biti toliko, da pozabimo, da opremljamo oziroma obnavljamo zato, da bi se ob novi podobi prostorov bolje počutili. Na koncu malo buljimo v stene, na hitro nekaj spackamo in se nato grizemo do naslednje prenove.
Na pogled je zapleteno, a se lahko programu priuči prav vsak. Pa še zastonj je.
A vendar je preudarno, če si podobo prostora zamislimo, še preden je delo dokončano. To sicer lahko za nas opravijo tudi arhitekti ali notranji opremljevalci, a kaj, ko je z notranjo opremo tako kot z nogometom – na to se očitno vsi spoznamo vsaj tako dobro kakor selektor. Ko ugotovimo, da si s papirjem in svinčnikom ne moremo ravno pomagati, jo mahnemo v prodajalno pohištva. Vsaj v tistih nekoliko boljših nam bodo znali pomagati in nam bodo izrisali sobe. Tak izris navadno ni brezplačen, čeprav vam ponavadi plačilo upoštevajo pri večjem nakupu. Nekoliko večji zadržek pa je, da je izbor opreme omejen s ponudbo trgovine. In ko se bomo kasneje spomnili kakšne druge kombinacije, bo treba postopek (in po vsej verjetnosti tudi plačilo) ponoviti.
Vendar nam taka ovira ne sme prekrižati namenov. Navsezadnje je splet poln bolj ali manj uporabnih programov, s katerimi lahko postanemo sam svoj mojster. V zadnjem Monitorjevem pregledu takih programov izpred osmih let (www.monitor.si/clanek/ko-arhitekt-ni-vec-potreben/121842) je bila večina programov komercialnih s cenami od 45 dolarjev naprej in to (je) zna(lo) marsikoga tudi odvrniti. Tudi zdaj nekateri od takrat preizkušenih programov še lepo uspevajo, drugi pa so postali že kar prezahtevni za priložnostnega uporabnika, pridružil pa se jim je kup novih. Eden najboljših je Home Designer Suite 2014, ki stane skoraj 100 dolarjev, vsebuje pa več kot 6000 3D modelov opreme. Eden najcenejših je Total 3D Home Design Deluxe, ki stane manj, kot pa ima črk v naslovu – 23 črk in 20 dolarjev.
Na drugi strani pa so se razvile tudi brezplačne alternative. Eden bolj priljubljenih programov za prostorsko modeliranje je SketchUp, ki je bil nekaj časa tudi v Googlovi lasti. Za razliko od strogo namenskih arhitekturnih programov je bolj vsestranski (o tem priča tudi ime brezplačne različice – SketchUp Make). Kljub temu je med uporabniki še vedno priljubljen tudi pri izdelavi modelov zgradb in njihove notranjosti. Eden morda najmočnejših SketchUpovih adutov je prav obsežna knjižnica tridimenzionalnih objektov.
Vendar se bo manj izkušen priložnostni arhitekt raje posvetil bolj namenskemu programu. Eden od bolj priljubljenih takih programov je Sweet Home 3D, ki je poleg vsega tudi odprtokoden in seveda zastonj za rabo doma. Program pisec redno posodablja, nedavno je tako izšla različica 4.0. Poleg sposobnosti samega programa, o čemer nekoliko kasneje, je nadvse pomembna tudi podpora skupnosti uporabnikov, ki je v tem primeru precejšnja. V nekaj letih je omogočila prevode programa v številne jezike, med drugim tudi v slovenščino (zahvala za to gre Samu Moletu), program pa je na voljo tudi za več različnih operacijskih sistemov (Windows, OS X, Linux, Solaris). Moč skupnosti se kaže tudi v dodatkih, s katerimi dopolnjujejo uradne izdaje. Tako je število namenskih modelov pohištva doseglo 4000, to je že na ravni boljših komercialnih programov.
Sweet Home 3D stavi na enostavnost. Večine ljudi, ki opremlja stanovanje, ne zanimajo podrobnosti gradnje, temveč le končen videz. Temu primeren je tudi način dela, pri katerem uporabnik v 2D tlorisnem pogledu zlaga elemente podobno kot legokocke. Čeprav se zdi dvodimenzionalni osnovni pogled tako iz prejšnjega tisočletja, je zelo pregleden, za napredne pa je zraven še 3D pogled, kjer hitro preverimo, ali naša soba videti tako, kot bi morala biti. Postopek izrisa gre nekako takole: uporabnik najprej s stenami zariše osnovni tloris. Pri tem mu je lahko v pomoč kar pravi načrt, ki ga uporabi za podlago. Programu nato določimo eno znano dolžino (npr. nosilne stene), program pa sam prilagodi merilo. Nato je čas za stavbno opremo – vrata in okna. Nekaj tipičnih kosov pohištva in druge opreme je že določenih, drugo pa lahko izberemo iz knjižnic. Nekaj jih je že na spletni strani programa, druge pa izdeluje spletna skupnost ali pa jih je mogoče prevzeti iz drugih programov (na primer Autodeskov 3D studio, LightWave, Collada/DAE).
Programski izris kopalnice in trenutno stanje v realnem svetu (brez pohištva)
Ko smo prostor(e) napolnili s pohištvom, lahko vsakemu predmetu spreminjamo lastnosti, kot so velikost, barve oziroma teksture. Slednje je precej enostavno, za teksturo lahko programu podtaknemo vsako sliko in program jo bo nalepil po naših predmetih. To je zelo praktično, saj lahko v trgovini ali katalogu izberemo nam všečno površino, jo fotografiramo in vstavimo v virtualno okolje. Za še nekoliko bolj profesionalen videz lahko dodamo še sliko okolice, določimo transparentnost zidov in podobne zvijače ter odpeljemo na ogled virtualnega gosta, kateremu lahko priredimo pogled. Pogled lahko shranimo v posnetek ali celo izdelamo film. In to je večinoma vse. Zahteven uporabnik bi si morda želel še kaj, a tudi ta bo dobil dober vpogled v to, kako naj bi bila videti soba ali domovanje.
V praksi smo program preizkusili na čisto pravi nepremičnini. Ustvarjanje nezahtevnega prostora za lažjo izbiro opreme (na primer kopalnice) je trajalo deset minut – na začetku morda nekoliko več, kasneje pa celo manj. Tudi za spreminjanje notranjosti (na primer drugačna oprema, barva ploščic) smo potrebovali le nekaj trenutkov. Kljub številnim modelom opreme, ki so – roko na srce – namenjene bolj ameriškemu trgu, pa so se pokazale določene pomanjkljivosti. Verjetnost, da boste med modeli našli ravno takega, ki vam je všeč in ga ponujajo tudi tukajšnje trgovine, je razmeroma majhna, a lahko podobnemu modelu kljub vsemu enostavno spremenite razmerje velikosti in barvo. Program se res izkaže, ko hočemo nevajenemu očesu prikazati prostor v novi podobi, saj za osnovno postavitev več kot zadošča.
Program je preživel tudi praktičen preizkus – z njim narejene slike smo predali pečarju, ki je kopalnici obložil s ploščicami. Slike so mu bile všeč in kopalnici sta bili izvedeni brez napak. A vendar raba pokaže, da Sweet Home 3D ni za pravo profesionalno rabo – nekaj možnosti, kot je poljubno odpiranje oken in vrat ter podobnih bonbončkov, vendarle manjka. Druga zamera pa je, da delo na žalost poteka za računalnikom in ne »na terenu.« Predvidevamo, da se bodo takšni programi počasi selili v telefone in tablice, kjer bi znali dodobra izrabiti vse senzorje in razširjeno realnost (augmented reality). Le predstavljajte si, da se s telefonom ali tablico sprehajate po nedokončani novogradnji, aplikacija pa vam na zaslon zarisuje podobe dokončanih prostorov v vsem sijaju.
Sweet Home 3D
Program za domače arhitekte in priložnostne notranje opremljevalce.
Izdeluje: www.sweethome3d.com
Koliko: Brezplačno.
✓ Preprosta raba in cena, tudi manj izkušeni hitro pridejo do všečnega in uporabnega izdelka, veliko 3d modelov pohištva in opreme.
✗ Nima naprednih funkcij.