Najprej hitrost, potem odzivnost

Poplavi pogonov SSD kar ni videti konca, saj izdelovalci še naprej pridno predstavljajo vedno nove modele, ki so še kanček hitrejši ali zmogljivejši od predhodnikov. Razlike pa so, relativno gledano,  vedno manjše.

Tokratni preizkus trojice novih pogonov SSD ni postregel s presenetljivimi rezultati, saj smo si že ob pogledu na tehnične podatke posameznih pogonov lahko izoblikovali precej dobro mnenje o tem, kaj lahko od njih pričakujemo (in česa ne). Hitrosti branja podatkov že skorajda dosegajo mejo vodila SATA (6 Gb/s), zato bo zanimivo videti, česa se bodo domislili izdelovalci. Nekaj rezerv je še pri večanju hitrosti zapisovanja, a so skoraj izključno rezervirane le za modele, ki znajo in zmorejo izrabiti celotno večkanalno zasnovo krmilnika in njegovega dostopa do pomnilniških čipov. To pa so navadno le pogoni, katerih zmogljivosti dosegajo in presegajo 240 GB.

Izdelovalci se sicer trudijo večati delovne takte krmilnikov in pomnilniških čipov, da ti še za odtenek hitreje premetavajo ničle in enice, a razlike v praksi ostajajo majhne. Ker so na trgu visoki cenovni pritiski, ki skorajda vsak mesec poskrbijo za nižanje cen pogonov SSD, je jasno, da ključni gradniki pogonov ostajajo bolj ali manj podobni. Že izdelovalec, ki bi vgradil večjo količino predpomnilnika, bi bil v znatni hitrostni prednosti, a bi bil njegov pogon tudi vidno dražji, to pa bržkone ne bi pripomoglo k boljši prodaji. Zato pa se izdelovalci lahko diferencirajo pri vgradnji krmilnikov (še posebno tisti, ki jih izdelujejo sami). Njihove funkcije namreč določajo vse ključne lastnosti delovanja pogona SSD, od zmogljivosti do ravnanja s podatki.

■ Intel 730. Procesorski gigant Intel je obenem tudi eden največjih izdelovalcev pogonov SSD, saj se z njihovim razvojem ukvarja že več let. Če je še pred leti del komponent za pogone SSD, predvsem krmilnike, kupoval na prostem trgu, pa se je z modelom Intel 730 vrnil k receptu, da je bolje vse skupaj narediti v hiši, no, vsaj pod eno streho. Intelovi inženirji so tako za model 730 razvili tretjo generacijo krmilnika z nič kaj lahko izgovorljivo oznako Intel PC29AS21CA0, pomnilniški čipi NAND tipa MLC pa so prav tako Intelovi, izdelani v 20-nm proizvodnem postopku. Preizkušena različica z zmogljivostjo 240 GB ni zmogla pokazati vseh odlik 8-kanalnega pomnilniškega krmilnika, saj jo je na cedilu puščalo predvsem zapisovanje datotek. Tovarniškim podatkom o zaporednem branju in zapisovanju 550 oziroma 270 MB/s smo se sicer povsem približali, a nekateri konkurentje zmorejo zapisovalne naloge opraviti še precej hitreje. Je pa zato povsem očitno, da serija Intel 730 premore vsaj del svojega genskega zapisa iz strežniškega okolja (beri: od modela DC S3500). Trpežnost pogona je med najboljšimi na trgu, saj Intel zanj jamči, da zmore v svoji življenjski dobi opraviti po 50 GB zapisov na dan (industrijsko povprečje je 10 GB zapisov na dan). Prav tako se zgledno obnese pri preizkusu opravljanja vzhodno-izhodnih operacij, kjer je njegova odzivnost med boljšimi. To je delno tudi zasluga razmeroma visokega delovnega takta krmilnika (ta deluje pri 600 MHz). Če je Intel pri tem pogonu kaj naredil prav, potem je to vsekakor podatek, da se ta pogon najbolje odreže tam, kjer so sicer pogoni SSD najšibkejši – pri naključnem branju in zapisovanju manjših datotek (to, kar rad počne kak okenski operacijski sistem ali pa zahtevnejša aplikacija) – velikosti 4 KB. Kot je že v navadi, Intel za svoje pogone SSD ponuja kar petletno garancijsko jamstvo, kar je hvalevredno.

Dodatna odlika pogona je sodelovanje z drugim pogonom iz iste družine, saj se vrednosti branja in zapisovanja skorajda podvojijo, ko v polje RAID 0 povežemo dva pogona Intel 730. A tudi tu razlike v primerjavi s konkurenti niso tako velike, kot bi pričakovali, gre bolj za to, da Intel poskrbi, da tudi takšni scenariji rabe ne postrežejo z nepričakovanimi presenečenji.

Od svojih strežniških bratov je Intel 730 podedoval še več tehnologij pametnega ravnanja s podatki, s kondenzatorjema, vgrajenima na tiskovino, pa uspe hraniti dovolj električne energije, da lahko ob morebitnem izpadu napajanja pogon SSD podatke, ki jih obdeluje, še pravočasno shrani. Tudi sicer je pogon z deklarirano porabo 1,3 W med delovanjem med varčnejšimi. Tepe ga, tako kot je pri številnih izdelkih z Intelovim logotipom v navadi, le cena, ki je med najvišjimi na trgu. In tudi slogovna upodobitev lobanje na ohišju pogona SSD ne more upravičiti nekaj desetakov višje cene v tem izjemno konkurenčnem razredu pogonov.

Intel 730

Zmogljivost: 240 GB.

Izdeluje: www.intel.com.

Prodaja: www.eventus.si.

Cena: 276 EUR.

✓    Vzdržljivost, garancija.

✗    Cena, hitrosti zapisovanja so zgolj povprečne.

■ OCZ Vertex 460. Pred nekaj meseci smo preizkusili OCZjev pogon Vector 150 in ugotovili, da letošnja modelna paleta obeta veliko. Tudi model Vertex 460 je iz podobnega gnezda, torej lahko zapišemo, da jabolko vsekakor ni padlo daleč od drevesa. Pogona sta si po delovanju celo bolj podobna, kot si v OCZju sploh upajo priznati. Ne nazadnje Vector 150 meri na zahtevnejše kupce, ki lahko še malce globlje sežejo v denarnico. Uporablja namreč »hišni« krmilnik Barefoot 3 M10, ki se obnese odlično tudi v drugih pogonih, v navezi z novo generacijo pomnilnika Toshiba MLC NAND flash, izdelanem v 19-nm proizvodnem postopku, pa zagotavlja visoke hitrosti delovanja.

Po tehničnih podatkih sodeč je Vertex 460 vsekakor eden hitrejših, saj naj bi postregel s hitrostmi branja do 540 MB/s in zapisovanja do 525 MB/s. Teh v praksi sicer nismo dosegli, lahko pa potrdimo, da gre za enega najhitrejših pogonov na trgu. Izdelovalec navaja tudi izjemno sposobnost pogona strežbi več nalogam/aplikacijam hkrati, saj pogon dosega kar do 85.000 oziroma 90.000 IOPS pri naključnem branju oziroma zapisovanju podatkov. Tudi na našem preizkusu je ostal visoko odziven pod vsakršno obremenitvijo. Vertex 460 je vendarle malce manj »žilav« od Intelovega pogona, saj mu OCZ v triletnem obdobju napoveduje, da je sposoben prestati vsakodnevni prepis 20 GB podatkov. Med uporabnimi funkcijami izstopa še podpora kriptiranju pogona z AES-256, ki po zaslugi odličnega krmilnika skorajda nima vpliva na same zmogljivosti. Triletna garancija je vsekakor dobrodošla. Cena pogona je realna in pričakovana, vendarle gre za zelo uravnotežen pogon.

OCZ Vertex 460

Zmogljivost: 240 GB.

Izdeluje: www.ocz.com.

Prodaja: www.eventus.si.

Cena: 169 EUR.

✓    Hitrosti branja in zapisovanja.

✗    Nič.

■ takeMS UTX-PO318. Pogonov SSD znamke takeMS nimamo prav pogosto priložnosti preizkusiti, čeprav podjetje velja za uveljavljenega izdelovalca pomnilniških modulov in predvsem pomnilniških kartic. Pogon takeMS UTX-PO318 je predstavnik druge generacije teh izdelkov in vsaj na papirju deluje dobro. Papir pa, kot vemo, prenese veliko. Če je prva generacija pogonov takeMS uporabljala krmilnike SandForce, tokrat ničle in enice premetava manj znani krmilnik Phison PS3108. Glede na to, da podpira hiter predpomnilnik DDR3 in najnovejše pomnilniške celice MLC (pa tudi SLC), lahko zapišemo, da gre za kar solidno zadevo, ki za »premijskimi« krmilniki zaostaja le po odsotnosti strojnega kriptiranja podatkov in podobnih naprednih funkcij. Še vedno pa ima vrsto statičnih in dinamičnih algoritmov za shranjevanje in premikanje podatkov, s katerimi skrbi, da se pomnilniške celice ne izrabijo prehitro. Tovarniško deklariranih hitrosti branja in zapisovanja (560 oziroma 510 MB/s) v praksi sicer nismo dosegli, niti tega nismo pričakovali, saj 120 GB različica pogona SSD pač ne izkorišča 8-kanalnega dostopa krmilnika do pomnilnika (ne premore dovolj pomnilniških čipov). Kljub temu so se hitrosti branja približale meji 500 MB/s, kar je za tak pogon zelo dobro, pa tudi zapisovanje je potekalo pri povsem pričakovanih 200 MB/s. Seveda pogon kot tak ni bil kos tokratnima konkurentoma, a roko na srce, z njima tudi ne tekmuje, saj premore pol manjše zmogljivosti hrambe podatkov, te pa, kot smo v preteklosti že ugotovili, lahko pomembno vplivajo na samo hitrost delovanja pogona SSD.

Kljub temu pogonu takeMS UTX-PO318 prav veliko ne moremo očitati, saj se v svoji kategoriji (pogonov z zmogljivostmi 120–128 GB) obnese celo nekoliko nadpovprečno. Ob tem ostaja še cenovno dostopen, saj slovenski trgovci želijo zanj okoli 70 evrov, torej ponuja zelo dobro razmerje med gigabajtom prostora za hrambo podatkov in evrsko valuto. V svetu, kjer so si izdelki precej podobni (to za pogone SSD z vidika povprečnega uporabnika računalnika vsekakor velja, pa čeprav nas bodo marketinški oddelki podjetij do onemoglosti prepričevali o nasprotnem), pa skoraj vedno odloča le cena. Pogon takeMSov spremlja dveletna garancija.

takeMS UTX-PO318

Zmogljivost: 120 GB.

Izdeluje: www.takems.com.

Prodaja: www.acord-92.si.

Cena: 74 EUR.

✓    Dobre zmogljivosti branja, cena.

✗    Hitrosti zapisovanja so zgolj povprečne.

Zmogljivosti pod polno obremenitvijo

Izdelovalci lahko pomnilniški krmilnik v pogonu SSD optimizirajo za različne namene. Nekateri pogoni ob stalnih visokih obremenitvah povsem klecnejo in se upočasnijo – tudi na raven hitrosti diskete! Taki pogoni seveda niso primerni za strežniško rabo. No, roko na srce, noben izmed tokrat preizkušenih ni namenjen rabi v strežnikih, a bi vsaj Intelov in OCZjev pogon tudi to nalogo zlahka opravljala. Preizkus hitrosti s programom IOmeter navadno opravljamo na določeni količini podatkov, tokrat pa smo ga nastavili na nedoločen čas in spremljali hitrost naključnega zapisovanja skozi čas. Vertex 460 je tako kot pred meseci preizkušeni Vector 150 šele po uri dela doživel večji upad zmogljivosti IOPS, Intel in takeMS pa sta klecnila že po dobre pol ure. Večurni preizkus je tudi pokazal, da zmore Vertex 460 tudi po 12 ur in več držati obljubljenih 21.000 IOPS pri naključnem zapisovanju, Intel pa je po treh urah in pol zdrsnil pod vrednost 10.000 IOPS in tam tudi ostal. Še slabše se je godilo pogonu takeMS, ki je začel svojo nemoč kazati že po dobre pol ure, na daljši rok pa je zmogel manj kot 4000 IOPS.