Največji Android doslej

Operacijski sistem Android je vsaj po številu naprav povsem prevzel svet telefonov, od tam pa se počasi razširja tudi na druga področja. Preizkusili smo doslej največjo napravo, na kateri je nameščen Android – televizor podjetja Philips.

Preizkusili smo model z oznako 55PFS8109/12, ki se uvršča v višji cenovni oziroma zmogljivostni rang. Kot je vidno iz oznake, gre za 55-palčno napravo, ohišje je izredno kakovostno, takoj opazimo izredno tanek rob okoli zaslona. Podprta je ločljivost FullHD, prihajajo pa tudi televizorji s štirikratno ločljivostjo 4K (pred kratkim so na sejmu IFA kazali tudi ukrivljene modele).

Osrednja novost televizorja je, kot rečeno, operacijski sistem Android. Tega so v Philipsu nekoliko prilagodili, vsaj kar zadeva vmesnik, ki je, jasno, prilagojen velikemu zaslonu televizorja. Za polni izkoristek moramo napravo priklopiti v splet, za to sta na voljo navaden omrežni vmesnik in vmesnik WiFi (ta podpira 802,11n, ne pa tudi novega standarda ac).

Ko stisnemo tipko „home“ na daljincu, se nam čez sliko, ki jo v tistem hipu gledamo (to je lahko televizijski kanal ali kaj drugega), pokaže preprost vmesnik z bližnjicami do največkrat uporabljenih aplikacij. Na zgornji strani zaslona imamo pri tem majhen menu, v katerem so ikone oziroma zavihki, tam lahko izberemo seznam vseh aplikacij, kanale, vhode itd.

Morda beseda o upravljanju naprave. Tu je več možnosti, po našem mnenju se zaenkrat najbolje obnese Philipsova aplikacija za mobilne naprave, ki slednje spremeni v daljinec, ali pa daljinec, ki je priložen televizorju. Slednji ima dve strani, zgornja je povsem tipična za vse daljince iz zadnjih deset in več let, s tem, da velja izpostaviti osrednjo tipko, s katero daljinec spremenimo v upravljalno napravo v slogu kakega Wii kontrolerja. Ko držimo prst na tej tipki, lahko z daljincem mahamo in tako krmilimo kazalec po zaslonu. Takega upravljanja se hitro navadimo in se zelo dobro odreže. Če vmes spustimo tipko (in začnemo uporabljati navadne tipke), lahko nazaj preklopimo s tem, da s prstom na omenjeni tipki rahlo stresemo daljinec. Na drugi strani daljinca je na voljo polna tipkovnica QWERTY, razdeljena na dvoje. Postavitev omogoča dokaj hitro tipkanje s palci obeh rok.  

Poleg daljinca podpira televizor tudi upravljanje z mahanjem oziroma kriljenjem z rokami. To zaznava z vgrajeno kamero, je pa ta način bistveno bolj omejen, torej lahko z njim dosežemo le bolj osnovne funkcije naprave. Po naših izkušnjah je tako upravljanje bistveno počasnejše kot upravljanje z daljincem (ali aplikacijo za mobilne naprave). Še ena možnost je upravljanje z glasovnimi ukazi. Tu pritisnemo tipko na daljincu (da nas začne televizor sploh poslušati) in izgovorimo enega izmed sedmih ukazov (denimo, „Channel Eurosport“ za preklop kanala, „Search Batman“ za iskanje po vseh datotekah, „Go to Monitor.si“ za obisk Monitorjeve spletne strani itd.).

Na televizorju je po privzetem že nameščenih nekaj različnih aplikacij, pri tem je nekaj androidnih, nekaj pa je Philipsovih lastnih aplikacij, ki jih poznamo že iz televizorjev prejšnjih generacij. Aplikacije so seveda vse prilagojene za rabo na televizorju in se na splošno kar dobro obnesejo. To je seveda pomembno zlasti pri kakem Youtubu, nekako težko pa si predstavljamo, da si uporabniki resnično želijo brskati po Facebooku prek televizorja. Naložen je tudi prilagojen Skype, ta izkorišča spletno kamero, ki se odpre s spodnjega roba televizorja. Zelo dober je tudi brskalnik Chrome, sploh v primerjavi z brskalniki na starejših pametnih televizorjih. Vanj lahko vključimo tudi različne dodatke, denimo kak AdBlock.

Android pa jasno ne bi bil Android, ko ne bi imeli možnosti nameščanja dodatnih aplikacij. Tu je na voljo uradna Googlova trgovina Google Play, v kateri pa kljub vsemu ne najdemo vsega, kar smo vajeni s telefonov. Aplikacije imajo namreč vgrajene omejitve glede na strojno opremo, ki je na voljo, tako ne moremo namestiti (recimo) Angry Birds, saj televizor nima zaslona, občutljivega za dotik. V tem trenutku je kljub temu na voljo veliko različnih aplikacij, a verjamemo, da bo prvi hip kdo tudi razočaran nad pomanjkanjem česa konkretnega. Smo pa naleteli tudi na kak program (največkrat igro), ki se je sicer pustil namestiti, a je bil zaradi odsotnosti vmesnika na dotik enostavno neuporaben. Velja omeniti, da imamo za namestitev aplikacij na voljo le 1,6 GB, to pa lahko razširimo prek USBja, torej priključimo kak ključ USB ali zunanji disk (televizor ima tri vmesnike USB).

Kar zadeva število aplikacij, gre za dejstvo, da je ekosistem praktično še v povojih, tako avtorji svojih aplikacij še niso prilagodili na nove naprave. V prihodnjih mesecih se pričakuje vedno več dela tudi na tem področju, verjamemo, da bodo pri tem močno pritiskali tudi izdelovalci.

Preizkušeni televizor se je na splošno dobro obnesel. Na trenutke se je sicer tudi zgodil kak manjši zaplet (vsaj enkrat se je vmes znova zagnal), a preizkušeni model še ni imel končne različice programske opreme. Kljub temu daje dober občutek, kaj pričakovati od novega sistema – Android bo sicer različica 4.2.2.

Philips 55PFS8109/12

Kaj: Pametni televizor z operacijskim sistemom Android.

Prodaja: www.philips.si.

Cena: 2199 EUR.

✓    Dobro prilagojen Android, hitro delovanje, upravljanje, veliko potenciala za aplikacije.

✗    Cena, velikost vgrajenega pomnilnika za aplikacije, ne več uporabnikov.