Največji so doma tam onkraj

Če si v 80. letih prejšnjega stoletja želel postali največje podjetje na svetu, si se skoraj zagotovo moral pečati z nafto. To so bila leta, ko so na vrhu lestvic kapitaliziranih vrednosti podjetij kraljevale družbe, kot je Exxon. A 90. so vse skupaj prevrnila na glavo. Najprej so zrasla telekomunikacijska podjetja, nato so jih začela prehitevati računalniška, še nekaj kasneje pa internetna. In tako je ostalo vse do danes.

Lestvica največjih podjetij v EU po Companymarketcap.com.

Resnici na ljubo se je Exxon leta 2013, ko je bil sodček nafte znova krepko nad 100 dolarji, še enkrat prebil na vrh največjih podjetij sveta, a to je bil le kratkotrajni labodji spev. Podjetje je leta 2020 celo letelo iz uglednega delniškega indeksa Dow Jones Industrial Average, katerega del je bilo skoraj stoletje. Če pa pogledamo trenutno globalno lestvico, vidimo, da je svet nepreklicno v svoji digitalni eri. Na prvih petih mestih sedijo velika ameriška tehnološka podjetja. Apple, Microsoft, Nvidia, Alphabet (Google) in Amazon. Na šesto mesto se je uvrstila izjema, saudska naftno-plinska skupina Saudi Aramco, na šestem pa znova najdemo Meto, krovno podjetje Facebooka.

Američani na vrhu sveta

Vse naštete presneto dobro poznamo, zato le na kratko povzemimo nekaj osnovnih podatkov: Apple ima trenutno tržno kapitalizacijo 3,1 bilijona evrov in je vodilno podjetje na področju potrošniške elektronike z izdelki, kot so iphone, ipad in maci, ter s pripadajočo programsko opremo in storitvami. Microsoft, čigar vrednost znaša 2,87 bilijona evrov, je ključni igralec na področju operacijskih sistemov in druge programske opreme, storitev v oblaku in razvoja umetne inteligence. Na tretjem mestu se je znašla Nvidia, ki je vredna 2,5 bilijona. Ta je nastala leta 1993 in se je v zadnjih letih uspešno priključila najprodornejšim. Podjetje razvija grafične procesne enote za igralne in profesionalne trge ter sisteme na čipu (SoC) za mobilne naprave in avtomobilsko industrijo. Predvsem pa – za računalniške centre (superračunalnike), ki urijo umetno inteligenco. Na četrtem mestu trenutno tiči Alphabet, krovni holding podjetja Google, s tržno kapitalizacijo nekaj pod dvema bilijonoma, za njim pa je Amazon, ki je trenutno vreden 1,7 bilijona.

Če ste se vprašali, katero je najviše uvrščeno neameriško podjetje na globalni lestvici kapitalskih vrednosti, je odgovor tajvanski TSMC. In sicer na devetem mestu, s tržno vrednostjo okoli 750 milijard evrov.

Evropa, svet zase

Na stari celini je scena nekoliko drugačna. Nekoliko? Na prvih petih mestih sta le dve podjetji iz tehnološke branže, ostalo so farmacevti, prodajalci torbic, alkohola in parfumov. Zanimivo je, da ta računalniška mesta zasedajo tri nizozemska podjetja in dve nemški. Torbice pa so francoske.

Lestvica največjih podjetij na svetu po Companymarketcap.com.

Na prvem evropskem mestu je tako danska farmacevtska družba Novo Nordisk, ki ji je precej nedavno sekira padla v med z zdravilom za zdravljenje debelosti. Takoj zatem pa že sledi za nas zanimivi ASML. Nizozemska multinacionalka, ustanovljena leta 1984, je izšla iz Philipsa. Z več kot 42.000 zaposlenimi ima ASML več kot 60 servisnih točk v 16 državah. Kot vemo, je specializirano za razvoj in izdelavo fotolitografskih strojev, ki se uporabljajo pri izdelavi računalniških čipov. Družba je edini dobavitelj strojev za ekstremno ultravijolično litografijo (EUV), ki so potrebni za izdelavo najnaprednejših čipov. Leta 2023 je podjetje poročalo o prihodkih v višini 27,56 milijarde evrov, po svoji tržni kapitalizaciji pa največje evropsko tehnološko podjetje ameriškim seže nekje … do meč. Vrednost ASML namreč znaša »piškavih« 334 milijard evrov.

Na tretjem mestu bomo preskočili LVMH, ker trguje z znamkami, ki se jih ne da priključiti na elektriko, kot so Louis Vuitton, Dior in Hennessy. A že na četrtem srečamo SAP, čigar vrednost je trenutno 333 milijard evrov. Največji ponudnik poslovne programske opreme že vsa leta živi odmaknjeno od slave, saj ga zunaj branže celo v Evropi le malokdo pozna. Ustanovljen je bil leta 1972 v Nemčiji, danes pa je znan po celovitem naboru aplikacij za podjetja vseh velikosti, verjetno najbolj uporabljan pa je njihov programski sveženj ERP (Enterprise Resource Planning), ki integrira obvladovanje praktično vseh poslovnih procesov, od financ, logistike, človeških virov pa tja do proizvodnje.

Sedež ASML v Veldhovnu na Nizozemskem.

Na sedmem mestu je Accenture. Še eno mlado podjetje, ustanovljeno na Nizozemskem pred 15 leti, ponuja pa svetovanje, tehnološke storitve in zunanje izvajanje storitev. Imajo 721.000 zaposlenih in delujejo v več kot 120 državah. Njihov trenutni pohod poganjajo trendi, kot so digitalna preobrazba, vpeljava umetne inteligence in oblačnih storitev, obdelava ter analiza podatkov in podobno. Če bi vse njihove delnice prodali po trenutni vrednosti, bi kupček navrgel 190 milijard evrov.

Na desetem mestu je Prosus. Nekakšna dvoživka, saj gre za nizozemski naložbeni sklad, ki pa pretežno vlaga v tehnološka podjetja. V njihovem portfelju so deleži v družbenih omrežjih, plačilnih storitvah, fintech družbah, podjetjih za dostavo hrane in spletnih trgovinah. Po svoji javni prodaji leta 2019 je Prosus postal tudi največji komercialni spletni ponudnik v Evropi. Trenutno je vreden 170 milijard evrov.

Takoj za njim je na lestvici Siemens AG, čigar kapitalizirana vrednost doseže 127 milijard. Znani nemški tehnološki konglomerat se osredotoča na industrijsko avtomatizacijo, razpršene energetske vire, železniški prevoz in zdravstveno tehnologijo. Podjetje je razdeljeno na več divizij, ki pokrivajo področja, kot so digitalna industrija, pametna Infrastruktura, mobilnost in finančne storitve. Siemens je bil sicer ustanovljen že leta 1847 in je zgodovinsko znan po svojih prispevkih k razvoju telegrafije ter elektrifikacije. Danes imajo približno 320.000 zaposlenih po vsem svetu.

Še nekaj primerjav

Evropski zaostanek seveda ni od nekdaj. Še leta 2000 je bila finska Nokia vredna 300 milijard evrov oziroma 15-krat več kot Apple, ki je tedaj ravno začel svoj drugi pohod. Takoj zatem pa »smo« začeli zlagoma zaostajati. Eden od ključnih dejavnikov utegne biti regulacija, kot je nedavno izpostavil francoski predsednik Emmanuel Macron. Ta je opozoril, da bi lahko nova zakonodaja EU o umetni inteligenci ovirala inovacije in s tem povečala zaostanek evropskih podjetij. Druge vzroke gre iskati še v razlikah pri investicijskih strategijah, dostopu do kapitala in tržnih priložnostih.

Nekoliko bolj vpadljiv od ASML je Apple Park v Cupertinu, Kalifornija.

Če premečemo še nekaj podatkov, so ameriška tehnološka podjetja, zbrana v Ameriškem tehnološkem indeksu, lani svojo skupno vrednost povečala za osupljivih 55 odstotkov. Gre za najvišji skok po tistem razvpitem letu 1999, ki se ga je zgodovinsko prijelo ime Dot Com boom.

Pri nas, na drugi strani Atlantika, je indeks Euro Stoxx technology v istem obdobju zrasel »le« za 33 odstotkov. Sedmerica največjih ameriških podjetij, znanih pod imenom Magnificent Seven, je trenutno skupaj vredna dobrih 14 bilijonov evrov. Za primerjavo, toliko znašajo seštevki bruto domačih proizvodov štirih največjih gospodarstev na stari celini: Nemčije, Velike Britanije, Francije in Italije. Seštevek prvih sedmih evropskih tehnoloških družb se ustavi pri desetkrat manjši številki – 1,2 bilijona evrov.