Nakupovalni voziček ali tablica?

Kindle, ki ni več Kindle, bi lahko rekli modelu Fire. Prvi Kindle, ki je v resnici tablica z operacijskim sistemom Android, čeprav zelo modificiranim. V ZDA se odlično prodaja, v Slovenijo, in še kam, je ne dostavljajo.

Pot do zadnjega Amazonovega Kindla zato ni bila običajna, saj je bilo potrebno virtualno kontrabantarstvo. Toda Fire ni običajen bralnik knjig kot prejšnji Kindli, temveč Amazonov vstop v svet tabličnih računalnikov in podaljšek tamkajšnjega uporabniškega računa, ki s to tablico dobi cenovno ugoden nakupovalni voziček. Zato se je splačalo potruditi.

Kindle Fire je tablica, ki je najprej zbudila zanimanje že ob septembrski napovedi, nato pa je postala prodajna uspešnica od 15. novembra, ko jo je največja spletna prodajalna na svetu, Amazon, ponudila uporabnikom. Tablični računalnik za 199 dolarjev je prišel na trg ravno pred prazniki ob koncu leta, ki so še pospešili prodajo, in prve tedne naj bi prodali okoli milijon Firov na teden; trend se je po praznikih malce umiril, a je naprava zaradi nizke cene in potenciala alternative obema največjima tablicama na trgu (iPadu in androidnemu Galaxyju) ostala zanimiva. Tolikanj bolj, ker Amazonova funkcija ni izdelovanje opreme, temveč posredovanje vsebin.

Za kupce so prekanjeni trgovci ob ustaljenih knjigah, glasbi in filmih zdaj pripravili oziroma ponudili cel razpon storitev, ki naj bi Fire še bolj približale zanimanju množic: predvsem velja opozoriti na Amazon Prime (pretok filmov in tv oddaj za neposredno gledanje in izposojo knjig za mesečno naročnino) in Amazon Cloud (5 GB prostora v oblaku za vse vsebine, ki jih kupite pri Amazonu). Obe bosta zagotovo razveselili tiste, ki živijo v ZDA in vsebine kupujejo na Amazonu; za vse druge pa bodo te nove storitve še nekaj časa nedostopne, ker na Kindle iz Evrope ne morete namestiti niti aplikacij iz Amazona, da o gledanju TV serij sploh ne sanjate. Vsaj legalnem ne ...

Osnovna ideja Ognjenega Kindla je pregledovanje vsebin. Besedilnih, video, programskih.

Tablica sicer ne podpira specializiranih formatov, kot je npr. format CDR za stripe, vendar si lahko vedno pomagamo s pretvorniki.

Razloga, da Fire trenutno dostavljajo zgolj v ZDA, naj bi bila dva: Amazon je del svojih storitev za ognjeno tablico prilagodil svojemu sistemu shranjevanja (glasbe in drugih vsebin) v oblaku, za katerega nima vseh potrebnih pravic za prodajo in distribucijo po vsem svetu. Druga težava pa je nameščeni brskalnik Silk, ki so ga razvili za Kindle Fire (deluje prek Amazonove farme, ki podatke "na poti" dodatno stiska in s tem varčuje s podatkovnim prenosom) in bi lahko v Evropski uniji povzročil zaplete, kot jih pomnijo pri Microsoftu - slednji so na koncu morali evropskim kupcem ponuditi možnost izbire, širšo od Internet Explorerja.

Kako do njega?

Za kupce tablice onkraj meja ZDA bo najprej težava, kako si Kindle Fire sploh naročiti v Evropo oziroma Slovenijo. Slaba novica je, da Fira ne morete naročiti v Slovenijo; dobra pa je, da ga vendarle lahko kupite, četudi niste iz ZDA. Kindle kupite prek uporabniškega računa na Amazonu, prek katerega plačate tablico, nato pa spremenite naslov, kamor naj pošljejo pošiljko, iz ustaljenega slovenskega v ameriškega. Pri tem navedete katerega izmed naslovov ameriških podjetij, ki sprejmejo vaš paket v Ameriki in ga posredujejo na vaš resnični naslov. Kindle Fire, ki smo ga preizkusili, je prišel prek strani shipito.com, od naročila (in plačila) do prejetja pa je minil teden dni. Ob njem je prispel tudi usnjen ovitek za zaščito zaslona na dotik, ki je potoval hkrati s tablico, a v ločenem paketu. Končna cena se je zaradi procedure s pošiljanjem dvignila za nekaj deset evrov, a je za dobrih 300 evrov (skupaj z zaščitnim etuijem, ki ga Amazon pač ne priloži) cenovno še vedno zelo ugodna izbira za večnamensko tablico.

Po prejetju nekaj več kot 400 gramov težkega Kindla (v klasični Amazonovi embalaži in zgolj z adapterjem za elektriko za ameriške vtičnice, tako da je primerno imeti pripravljen kabel z mikro-USB vhodom za priklop na računalnik) ga je najprej treba aktivirati s svojim Amazonovim uporabniškim računom, da sploh začne delati in pokaže osnovni zaslon. To je morda še največja sprememba v začetku uporabe v primerjavi z dosedanjimi Kindli, kjer se je prijavi dalo gladko izogniti. Povezavo do spleta vzpostavi z brezžičnim omrežjem, na računalnik se priklopi preko mikro USB priključka, ob zvočnikih, vhodu za slušalke in gumbu za vklop oziroma izklop pa je to borni nabor izhodov, ki jih ponuja tablica.

Branje knjig je enakovredno branju le teh na drugih tablicah. Vsekakor je očem bolj prijazno na drugih Kindlih, ki premorejo e-Papir.

Branje dokumentov (revij) v formatu PDF, je bistveno bolj prijetno kot na Kindlih z e-Papirjem.

Je pri nas sploh uporaben?

Prvi vtis Ognja je dober; tablica je razmeroma hitra, preprost nabor ukazov je razumljiv tudi manj veščim uporabnikom, zatakne pa se takoj, ko želite naložiti kakšno aplikacijo ali vsebino iz Amazona. Tudi če ste pripravljeni plačati najnovejšo epizodo priljubljene nanizanke ali e-knjigo, ne bo šlo. Ponavlja se zgodba, ki s(m)o jo nekateri že doživeli z iTunes in Applovim neprepoznavanjem Slovenije. Da pa Fire ne bi ostal zgolj potencial brez izkoristka, se velja odpraviti na kakšen obvod Amazonove trgovine, do nadaljnjega (to bi znalo v Evropi pomeniti še lep čas).

Prek tabličnega brskalnika je smotrno poiskati GetJar ali katero od sorodnih aplikacij, ki omogočajo soliden začetni nabor nameščanja nadaljnjih programov za vsakovrstna početja. Precej aplikacij, znanih z drugih androidnih naprav, teče tudi na ognjenem Kindlu brez težav; bodisi aplikacije za družabna omrežja, tri od štirih inačic Angry Birds (četrta pač ne ...) in nekaj drugih iger, predvajanje video vsebin je gladko in privlačno. Izkaže se pri knjigah, časopisih in revijah (ter stripih), kjer pokaže pravo moč in napredek s predhodniki rodu Kindle, ki so na elektronski papir zmogli le nianse sive barve in so željo po slikovnih vsebinah že v kali zatrli.

Prav 7-palčni barvni zaslon ločljivosti 1024 x 600 (zaščiten z domnevno neuničljivim steklom Gorilla Glass) je eden izmed močnejših adutov tablice Fire. Njegova ločljivost je 169 pik na palec zaslona, iPad jih ima 132. Ob tem za solidno hitrost operacij in procesov skrbi močen dvojedrni gigaherčni procesor Texas Instruments OMAP 4430, delovnega pomnilnika je 512 MB, "disk" tablice pa je razdeljen na dva dela: za aplikacije ima na voljo 1,17 GB, za druge vsebine pa je razpoložljivega še 5,36 GB. Slednje številke morda v primerjavi s sodobnimi in konkurenčnimi napravami niso impresivne, a še vedno zadoščajo za prvo in drugo silo ter za solidno zalogo knjig, revij, stripov in glasbe. Akumulator naj bi zdržal osem ur uporabe oziroma sedem ur in pol predvajanja video vsebin (brez vklopljenega brezžičnega interneta), kar lahko potrdimo.

Ob nalaganju različnih formatov vsebin je bilo kar malce neprijetno presenečenje, da Kindle Fire ne podpira zapisa epub za elektronske knjige (kar sicer velja za vse Kindle), pa tudi ne stripovskega CDR. Tudi podpora video vsebinam je omejena na format MP4. Precej bolje se godi besedilom, slikam in glasbi.

Pa vendar ...

Tablico, veliko 19 x 12 centimetrov in debelo 11 mm, lahko porinete v zadnji žep moških hlač ali notranji žep jakne in je nekje na pol poti med standardom tablic in telefonov. To lahko jemljete kot pomanjkljivost ali prednost, nekaj drugih pripomb na Fire pa je nedvomnih: ob majhni izbiri priključkov in gumbov na ohišju najbolj pogrešamo gumb(a) za glasnost zvoka. Tako se morate sredi branja ali brskanja odpraviti na zamudni sprehod po menujih, da utišate ali okrepite zvok. Brskanje po spletu je razmeroma počasno, želeli pa bi si tudi različico z vgrajenim modemom, 3G. Drugače bo treba "v divjini" uporabiti kak telefon Android z deljenjem povezave Wifi. Zanimivo, da se ob daljših vsebinah (filmih) tudi USB izkaže za kar počasnega. In še - osnovna tipkovnica nima vseh znakov slovenske abecede, a to je pri zaslonu na dotik vprašanje programske, in ne strojne opreme.

Navzlic naštetim opazkam je Fire bolj kot sama naprava oziroma tablični računalnik zanimiv zaradi vsebin, ki jih prinaša, predvsem pa zaradi načina, kako nameravajo prodajati glasbo, filmske serije, filme in knjige. Raziskovalci iz RBC Capital so namreč na vzorcu dobrih 200 lastnikov izračunali, da bi vsak Kindle Fire lahko za časa življenja prinesel 136 dolarjev dobička. To je dobra vzpodbuda; ne le za trgovce, temveč tudi za založniško industrijo po letih suhih krav, ko ljudje niso kupovali, temveč zgolj kopirali oziroma piratizirali vsebine. Kindle Fire tu ponuja nove možnosti, čeprav bo zanje moral preseči ocean in ponuditi prodajne police tudi Neameričanom.

Sicer pa, kot rečeno - ne gre zanemariti možnosti, da Fire lahko deluje brez Amazona, kot samostojna androidna tablica, ki jo prilagodimo svojim željam in potrebah.

Kindle Fire

Tablica z operacijskim sistemom Android 2.3 Gingerbread.

Prodaja: www.amazon.com.

Cena: 199 USD (okoli 170 evrov) brez poštnine in carine. Mi smo dali zanj okoli 300 EUR.

Za: Cena, preprostost rabe in možnost obvoza okoli zaklenjenih vsebin.Proti: Počasno brskanje po spletu, zaklenjene vsebine zunaj ZDA, nima modema 3G, nezadostna podpora različnim medijskim zapisom.