Nalezljiva vitka proizvodnja
Izraz vitka proizvodnja bo kmalu star tri desetletja. V tem času je postalo jasno, da metode in razmišljanja, ki jih je ubral japonski izdelovalec vozil, učinkovito delujejo še kje drugje, ne le v avtomobilskih tovarnah. Toyoto so kopirali oziroma poskušali kopirati v proizvodnih podjetjih po vsem svetu, povsod tam, kjer so želeli zvečati produktivnost in kakovost. Ponekod so v konceptu vitke proizvodnje videli priložnost za urejanje drugih področij, kot so varnost, hitrost, stroški in celo morala zaposlenih.
Japonski inženirji so torej že pred tremi desetletji zasnovali sistem, ki je ponudil celovit pogled na delovanje proizvodnje, razbil stare silose in povezal ustvarjalce in upravljavce informacij. Kakovost izdelave se je dvignila po zaslugi bolje načrtovanih in povezanih procesov ter tehnik iskanja in odpravljanja napak. Ker v času, ko robotov v proizvodnji še ni bilo na pretek, vedno hitrejše delo ni prišlo v poštev, so se pametne glav’ce domislile druge taktike za pohitritev izdelave avtomobilskih delov – z zmanjšanjem serij in preprečevanjem zamud (pristop ravno ob pravem času) so poskrbeli za izboljšanje pretoka materiala in optimalno razmerje delovnih operacij. Stvar je delovala in še deluje kot dobro naoljen stroj. Japonci so poskusno uvedli tudi rigorozno, a ne birokratsko reševanje težav, ki je prav tako obrodilo sadove. Tamkajšnja avtomobilska industrija je doživela razcvet in začela osvajati svet.
Danes nas pretežno tuja literatura uči, da vitka proizvodnja dela »čudeže«. Sploh zadnja leta, ko sta pospešena avtomatizacija in robotizacija, ki ju je med drugim omogočil predvsem napredek informacijskih tehnologij, stopili na prvi tir. Foxconn je že postavil tovarno brez razsvetljave – v njej delajo le roboti. Pametnih tovarn je iz dneva v dan več, tudi v naši okolici. Koncept vitke proizvodnje je postal nalezljiv, nezadržno se širi na druga področja. Pametna proizvodnja namreč omogoča pametnejšo prodajo. Če ima podjetje vpeljan sodobni proizvodni ERP, lahko kosovnice in tehnološke postopke izdelave razmeroma preprosto podaljša v spletne ali mobilne aplikacije (t. i. konfiguratorje), kjer prodajalec ali pa celo stranka sama preprosto »naklika« izdelek, ki si ga želi. Tehnologija, ki pozna vse omejitve pri izdelavnih postopkih in materialih, lahko kupcu že naslednji trenutek z izjemno visoko natančnostjo (praviloma med 95 in 99 odstotki) pove, kdaj bo njegov povsem personaliziran izdelek nared.
Tudi pisarniška okolja bi se od pristopa vitke proizvodnje lahko marsikaj naučila. Če drugega ne, kako urediti dokumentacijo in zmanjšati čas iskanja vsebin, priprave poročil in izkaza uspeha. »Vitkost« v poslovnem svetu postaja vedno bolj priljubljena; dobili smo vitke metode razvoja programske opreme, pa vitka zagonska podjetja, vitka mesta in banke. Še najbolj vesel pa bom informatizacije oziroma digitalizacije, ki bo nekoč v praksi poskrbela za vitkejše zdravstvo in javno upravo.