Namizni "netbook"

Če spadate v skupino manj zahtevnih uporabnikov računalniške tehnologije, vas navdušuje koncept netbookov, a moti njihov zaslon majhnih mer, gledate bolj na estetiko kot zmogljivost, iščete drugi, morda tretji družinski računalnik ali bi preprosto radi poceni približek Applovih Imacov, potem je Averatecov "nettop" prava rešitev za vas.

Zamisel, ki se skriva za nastankom tako imenovanih "nettop" (internetnih namiznikov) računalnikov, je na las podobna tisti pri netbookih: ustvariti računalnik nizkega cenovnega razreda, ki bo sposoben opravljati osnovna pisarniška in večpredstavna opravila in porabiti malo energije in tudi malo prostora, saj bi združeval vse v enem. Poglavitna pomanjkljivost netbookov pa je z nastankom nettopov odpravljena: gledamo v bistveno večji zaslon in si s tem ne utrujamo oči po nepotrebnem. Tako je sicer nekoliko okrnjena prenosljivost računalnika, a verjemite nam, štiri kilograme težak računalnik ni problem premakniti na drugi konec hiše, le na delo z njim v naročju takoj pozabite.

Korejsko podjetje TriGem (ki deluje že od leta 1981), se je uveljavilo predvsem z blagovno znamko Averatec. V tujini (bolj kot pri nas) so že dalj časa znani kot izdelovalec nizkocenovne računalniške opreme, do pred kratkim predvsem prenosnikov. V skladu z njihovo poslovno politiko so tako rekoč med prvimi (po Applu seveda) zapopadli tudi zamisel "All in one PC", torej računalnikov, ki večino sestavnih delov skrivajo za zaslonom ali pod njim; med njimi imajo posebno mesto tudi nettopi.

Tokratni preizkušeni model A1 je bil v klavirsko črno odet "nettop" z "netbookovsko" velikim podstavkom (v katerem se seveda skriva računalnik) in kar 18,4-palčnim zaslonom LCD (ločljivosti 1680 x 945, razmerja stranic torej 16 : 9 namesto prenosnikom običajnih 16 : 10). V notranjosti Intelovemu Atomu N270 dela družbo en GB DDR2 (533/667 MHz) pomnilnika na Intelovem 945 GMS čipovju, Fujitsujev 160 GB SATA disk (s 5400 vrtljaji na minuto) in Super Multi DVD-RW pa skrbita za hrambo in arhiviranje podatkov. Na podstavku najdemo pet USB 2.0 vmesnikov, 100 Mbit omrežni priključek, čitalnik kartic, priključek za mikrofon in slušalke, pod gumijastim pokrovom pa se skriva tudi izhod VGA. Za dolge pogovore prek Skypa je nad zaslonom vgrajena 1,3 M kamera, na zgornji strani podstavka se skrivajo tudi preprosti zvočniki in mikrofon. Da pri delu nismo omejeni na omrežno vtičnico ali kabel, poskrbi vgrajen brezžični vmesnik po standardu 802.11 b/g. Skratka vse, kar večina ne preveč zahtevnih uporabnikov potrebuje za vsakdanje delo in zabavo.

Averatec na mizi zasede presenetljivo malo prostora, precej manj navdušeni pa smo bili nad kakovostjo izdelave. Klavirsko črna barva računalnika je pravi magnet za prah in prstne odtise (tega se izdelovalec zaveda, saj v kompletu najdemo tudi krpico iz mikrotkanine), nosilec zaslona se neprijetno maje in le stežka obdrži zaslon v želeni legi, vratca pogona DVD se zatikajo in tudi sama odzivnost optične enote je precej slaba. K slabemu vtisu precej pripomore tudi zunanji napajalnik, ki kljub majhnosti kazi celotno podobo računalnika z nepotrebnimi kabli. Prvotno priložena tipkovnica je precej majhna, zato slovenski uvoznik prilaga kakovostnejšo Logitechovo, žal pa je tudi ta, tako kot miška, ožičena. Vsi, ki razmišljate o uporabi lastnih tipkal in mišk, bodite pozorni na to, da računalnik nima priključkov PS2.

Zmogljivosti Averateca so na las podobne tistim, ki smo jih v prejšnji številki Monitorja pripisali netbookom. Za nezahtevno pisarniško delo, uporabo internetnih storitev in občasen izlet v večpredstavne vode torej, a tam podpore visokoločljivostnim vsebinam ne gre pričakovati. Čeprav je na računalniku prednaložen Windows XP Home Edition, se tudi novi Windows 7 na njem počutijo povsem domače. Pograjati gre le TriGemovo podporo uporabnikom, saj se gonilniki praktično ne posodabljajo (tako smo, recimo, v Windows 7 ostali brez čitalca kartic, pa tudi nekatere funkcije varčevanja z energijo niso delovale pravilno). To je (sodeč po odzivih jeznih uporabnikov na različnih tujih forumih) precej običajna praksa podjetja.

Računalnik torej, kljub nekaterim pomislekom, povsem zadovoljivo, tiho in predvsem zanesljivo deluje (če seveda upoštevamo omejitve vgrajene tehnologije). Po skoraj dvotedenskem druženju z njim smo namreč ugotovili, da se je njegove prisotnosti in vsestranskosti precej lahko privaditi in veliko teže odvaditi; tako estetsko kot funkcionalno.