Napoved za računalništvo: Oblačno bo

Področje računalništva v oblaku po dinamiki vsekakor lahko primerjamo z vremenom. Hitrost inovacij v oblaku, razpoložljivost novih orodij in storitev se stalno povečujejo, po Gartnerjevih ocenah naj bi svetovna poraba javnega oblaka na strani končnih uporabnikov že letos presegla vrtoglavih 500 milijard evrov. Kam bo šel ves ta denar?

Ste vedeli, da je še pred desetletjem izraz oblak vsak tretji Američan povezoval z vremenom? Danes seveda ni več tako, saj je malodane vsem jasno, da oblak, sploh v kombinaciji s tehnološko navdahnjenim pogovorom, predstavlja računalništvo v oblaku. Ta hip je oblak v središču skoraj vseh sodobnih poslovnih funkcij in transakcij ne glede na to, ali gre za izboljšanje prodaje, oglaševanje, analize, odkrivanje bančnih goljufij v realnem času ali zagotavljanje pretočnih vsebin. Po podatkih družbe IDC naj bi poraba za javne storitve v oblaku do leta 2026 že dosegla bilijon evrov, torej naj bi se podvojila letošnja pričakovana. To je jasen znak, da podjetja za svoje naložbe v IT vedno pogosteje izberejo oblak – za malodane vse poslovne naloge.

V gospodarskem okolju vloga oblaka še nikoli ni bila večja, saj ta podjetjem ponuja priložnosti za izboljšanje uporabniških izkušenj strank, povečanje poslovne agilnosti, dvig učinkovitosti dela zaposlenih in ustvarjanje novih virov prihodkov. Po nedavni raziskavi Google Clouda vodje IT dejansko stavijo na oblak, da bi podjetja lažje pripravili na vse, kar je pred njimi. Na vprašanje, ali je njihova organizacija spremenila svojo strategijo v oblaku, da bi se spopadla z nestabilnostjo trga, so direktorji informatike največjih svetovnih podjetij odgovorili pritrdilno. Večina jih povečuje uporabo storitev v oblaku in se umika z lokalne (vedno starejše) infrastrukture.

Stava na industrijske oblake

Industrijski oblaki bodo povečali agilnost podjetij, pospešili inovacije in skrajšali čas ustvarjanja dodane vrednosti – tako se glasi Gartnerjevo sporočilo enega ključnih tehnoloških trendov na področju računalništva v oblaku. Omenjeno analitično podjetje ocenjuje, da bo leta 2027 že več kot polovica podjetij uporabljala platforme industrijskih oblakov za pospeševanje svojega poslovanja. Razlog je očiten: platforme industrijskih oblakov, torej oblakov, katerih delovanje je prilagojeno specifikam posamezne panoge oziroma industrije, so bistveno učinkovitejše od splošnih javnih oblakov.

Industrijske platforme v oblaku so namreč zasnovane za izpolnjevanje posebnih potreb vertikalne industrije, kjer splošne rešitve ne zadostujejo. Kot take združujejo zmogljivosti programske opreme (SaaS), platforme (PaaS) in infrastrukture kot storitve (IaaS) za zagotavljanje posebnih rešitev za različne panoge. Čeprav so podobne javnim storitvam v oblaku, videz vara. Pod površjem se namreč skriva kup sprememb in prilagoditev, od načina pridobivanja, shranjevanja, čiščenja in obdelave podatkov ter posebnih poslovnih pristopov do rešitev za zagotavljanje skladnosti itd.

Industrijske platforme v oblaku dejansko spremenijo platformo v oblaku v poslovno platformo, ki omogoča, da obstoječe orodje za tehnološke inovacije služi tudi kot orodje za poslovne inovacije. Gre za modularne, sestavljive platforme, podprte s katalogom poslovnih funkcij (in paketov), specifičnih za posamezno panogo. Podobno, kot bi v oblak preselili operacijski oziroma poslovno-informacijski sistem za posamezno panogo.

Večoblačno okolje

Vas zanima, kako je videti oblačni zemljevid v povprečnem ameriškem podjetju? Nedavna raziskava podjetja Enterprise Strategy Group razkriva, da večina organizacij uporablja aplikacije v dveh lokalnih podatkovnih centrih ali več, pri dveh ponudnikih kolokacije ali več ter uporablja tri ponudnike storitev IaaS ali več in prav tako tri ponudnike storitev PaaS iz oblaka ali več. Doba »večoblačnosti« je torej uradno tu, saj je kar 85 odstotkov podjetij navedlo, da svoje aplikacije nameščajo pri dveh ponudnikih infrastrukture v oblaku ali več. Pri tem poglavitni razlog ni strah pred odpovedjo ali (začasno) nedostopnostjo posameznega ponudnika, temveč boljša uporabniška izkušnja in prilagoditev aplikacij potrebam uporabnikov.

Oblak/-i za umetno inteligenco

Podjetja k rabi računalniških oblakov vse bolj spodbuja tudi srečevanje z rešitvami s področja umetne inteligence in strojnega učenja. Če so prej analitične rešitve še poganjala pri sebi, jim postaja jasno, da je v primeru umetne inteligence ceneje najeti tehnološke temelje v oblaku kot pa jih graditi lokalno. Še več, pri tem eksperimentirajo ne le z različnimi algoritmi in storitvami, temveč preverjajo tudi različne ponudnike oblačnih storitev.

Po podatkih raziskave podjetja Enterprise Strategy Group umetna inteligenca in strojno učenje že predstavljata glavno delovno obremenitev oblaka na strani podjetij, saj sta po obsegu dosegla področje razvoja in testiranja aplikacij (39 odstotkov) ter tako »mimogrede« prehitela področje združevanja podatkovnih zbirk (33 odstotkov), globalno zagotavljanje storitev (31 odstotkov) in druge za IT-okolje pomembne storitve.

Napredek na področju umetne inteligence namreč podjetjem pomaga pri digitalni preobrazbi. Zaradi vse večjega sprejemanja umetne inteligence in pritiska, da bi sledila povpraševanju po storitvah in orodjih, ki temeljijo na umetni inteligenci, bo večina podjetij v naslednjih dveh letih že uporabljala brezkodna razvojna orodja za večino pobud na področju umetne inteligence in avtomatizacije poslovanja. Podjetja namreč pričakujejo, da bo umetna inteligenca do leta 2026 že vgrajena v 60 odstotkov poslovnih rešitev (vir: IDC FutureScape).

Umetna inteligenca torej lahko pomaga podjetjem in ljudem, da postanejo produktivnejši. Trendi raziskave IDC kažejo, da bo do leta 2026 kar 85 odstotkov podjetij kombiniralo človeško strokovno znanje z umetno inteligenco, s strojnim učenjem, z obdelavo naravnega jezika (NLP) in s prepoznavanjem vzorcev, da bi povečala produktivnost zaposlenih. Pričakovanja podjetij so optimistična: z omenjenimi tehnologijami iz oblaka naj bi produktivnost zaposlenih zrasla za četrtino. Jim bo uspelo? Analitiki ugotavljajo, da podjetja pri infrastrukturi in rabi umetne inteligence še niso dosegla stopnje zrelosti. Večina jih je še vedno v fazah eksperimentiranja, ocenjevanja in testiranja ali izdelave prototipov. Le 31 odstotkov direktorjev informatike je potrdilo, da imajo njihova podjetja umetno inteligenco že v produkcijskem okolju in od nje občutne koristi.

Za poslovno preobrazbo gre

Spreminja se tudi pogled direktorjev informatike in s tem podjetij na pomen digitalne preobrazbe. 72 odstotkov CIO meni, da je digitalna preobrazba več kot le selitev sistemov iz podatkovnih centrov v oblak in dodajanje novih funkcionalnosti. Gre za poslovno preobrazbo, inovacije poslovnih modelov in uporabniških izkušenj, inovacije torej, ki bodo temeljile na podatkih in iz njih izvirajočih novih ugotovitvah. Raziskava Google Clouda kaže, da se nameravajo podjetja pri naložbah v oblak in oblačne storitve v naslednjih petih letih osredotočiti na naložbe v smeri inovacij. Približno 75 odstotkov jih namerava vlagati v nove tehnološke platforme za lažjo izmenjavo inovacij. Druga pomembna področja vključujejo naložbe v dodatne programe usposabljanja o inovacijah (64 odstotkov), razvoj politik zaposlovanja za pridobivanje bolj raznolikih idej in pristopov (53 odstotkov) ter krepitev procesov zbiranja in analize podatkov za podporo odločanju (42 odstotkov). Od oblaka kot tehnološkega temelja pa direktorji informatike pričakujejo, da jim bo olajšal optimizacijo procesov in zagotovil večjo operativno agilnost ter podprl izboljšanje izkušenj strank.

Zmanjševanje stroškov ali optimizacija porabe?

Ugotovili smo že, da večina direktorjev informatike na računalniški oblak gleda kot na neke vrste varovalko pred negotovostjo. Še pred desetletjem je bil glavni motiv selitve poslovanja v oblak finančni – vsi so iskali prihranke, ki jih je na račun svojih ekonomij obsega obljubljalo računalništvo v oblaku. Danes, ko podjetja že imajo velik del IT-okolja v oblaku, je osredotočenost CIO drugje – iščejo načine, kako čim bolj izkoristiti vsak evro za povečanje učinkovitosti. Zmanjševanje stroškov je sicer dobrodošlo, a večina je to nalogo opravila že v času pandemije, ko so podjetja pasove zategnila, kolikor se jih je le dalo.

Zadnji krik računalniške mode v oblaku je zato optimizacija porabe denarja za storitve v oblaku. Seveda podjetja porabljajo več oblačnih virov in storitev ter tudi oblakov, kot jih dejansko potrebujejo. Toda kako v tej »oblačni zmedi« ugotoviti, kaj podjetje in njegovi zaposleni dejansko potrebujejo za svoje delo in kaj so »poklikali« po pomoti ali pa pozabili izklopiti? Verjeli ali ne, to je poslovni model nekaterih novih podjetij, ki optimizacijo porabe v oblaku ponujajo kot storitev. Podjetja, ki tega ne želijo plač(ev)ati, pa ponavadi vprežejo informatike, naj izklapljajo storitve in strežnike ter spremljajo, če se kaj »polomi« oziroma kak uporabnik pritoži. Če se ne, potem te ali one storitve podjetje očitno ni potrebovalo. A pretiravati seveda ne gre v nobeno smer, saj z oblakom danes podjetja predvsem vzdržujejo poslovno odpornost, torej potrebujejo vsaj malce rezerve.

Ko bodo podjetja učinkoviteje uporabljala oblačne storitve, na primer izbirala stroškovno učinkovitejše shranjevanje za delovna bremena, izklapljala neuporabljane strežnike v različnih obdobjih leta, posodobila aplikacije z uporabo vsebnikov namesto zaganjanja novih virtualnih strojev, ter uporabljala podatke in umetno inteligenco za povečanje učinkovitosti dela, se bodo stroški poslovanja sčasoma zmanjšali, prihodki pa se bodo še naprej povečevali. Konec dne je pomembno le to, da se prihodki iz poslovanja povečajo za več, kot se poveča skupna poraba v oblaku.

Optimizacije stroškov podjetje nikoli ne sme obravnavati kot enkratnega dogodka. Oblak sodobnim podjetjem ponuja bližnjico do izgradnje dolgoročne finančne odpornosti. A to hkrati pomeni, da je treba na optimizacijo stroškov resnično gledati kot na stalno disciplino – doseči mora kulturni premik od miselnosti zmanjševanja stroškov h kulturi zavedanja stroškov. Kupi/naklika se lahko vse tisto, kar prinaša/ustvarja dobiček. In v oblaku je to otročje lahko …