Naredimo PC spet uporaben

Z leti postajajo računalniki vedno počasnejši in vedno bolj nezanesljivi. Jih lahko osvežimo, ne da bi morali znova naložiti operacijski sistem in vse aplikacije? Kaj pa, ko ponagaja strojna oprema?

Na počasno in nezanesljivo delovanje osebnega računalnika vpliva marsikaj. Najpogosteje so težave s programsko opremo. Pri starejših računalnikih lahko nastanejo tudi napake in ozka grla v strojni opremi in v vgrajeni programski opremi. Zanimalo nas je, kako lahko težave odpravimo in računalniku spet povrnemo moči.

PROGRAMSKA OPREMA

Operacijski sistemi današnjih osebnih računalnikov so zapleteni in omogočajo vrsto nastavitev, prilagoditev, posodobitev in nadgradenj. Posodobitve navadno samodejno izvaja operacijski sistem. Izkušeni uporabniki lahko večino opravil izvedejo tudi ročno. Velikokrat nastavitve, prilagoditve in posodobitve samodejno izvedejo tudi aplikacije ob namestitvi. Nove nastavitve se samodejno prenesejo v računalnik tudi prek domenske politike.

Advanced SystemCare 8.4 Free: po pregledu računalnika.

Poleg operacijskega sistema imajo možnosti nastavitev, prilagoditev, posodobitev in nadgradenj tudi aplikacije. Še posebej pomembno je stanje aplikacij, ki tesno sodelujejo z jedrom operacijskega sistema. Aplikacije, ki dogradijo školjko operacijskega sistema, lahko, na primer, pomembno vplivajo na hitrost odpiranja oken datotečnega brskalnika. Po drugi strani lahko aplikacije, kot so razni protivirusni programi, s filtriranjem in preverjanjem datotek pred njihovim izvajanjem ali uporabo precej upočasnijo delovanje računalnika.

Skriti sledilci

Skritih sledilcev v spletnih brskalnikih ne uporablja le namenska vohunska programska oprema. Razvijalci programske opreme so v želji, da bi lahko izdelali še uporabnejše programske pakete, ki bi jih bolje tržili, dodali še skrite piškotke, kontrolnike in vtičnike, prek katerih prejemajo povratne informacije o delovanju in rabi njihove programske opreme ali njihovih spletnih portalov v našem računalniku.

Nekoč je svetovno znani ekonomist izjavil, da ni brezplačnega kosila. Res ga ni, saj nihče ne razvija programske opreme čisto zastonj. Veliko skupin programerjev se loti obsežnejših (celo odprtokodnih) projektov v želji, da bi čez nekaj let (podobno) programsko opremo uspešno tržili. Pri tem je prvi korak ustvarjanje zbirke uporabnikov, ki bo prve različice programske opreme dobila zastonj, kasneje pa bodo morali zanjo vedno več plačevati.

RogueKiller (Free) 12: med pregledom računalnika.

Nepotrebnih piškotkov, kontrolnikov in vtičnikov se lahko znebimo z ustreznimi nastavitvami spletnega brskalnika in z namensko programsko opremo za vzdrževanje računalnika.

Zapackan sistemski register

Pravijo, da papir prenese vse. Tudi sistemski register Windows ni daleč od te resnice. Kljub temu napake in nepotrebna navlaka v njem pomembno vplivajo na hitrost delovanja računalnika in na njegovi odzivnost in stabilnost.

Večina aplikacij ob namestitvi zapiše svoje nastavitve v sistemski register ali v njem celo prilagodi sistemske nastavitve. Nekatere nastavitve ovirajo delovanje drugih, navadno konkurenčnih aplikacij. Veliko nastavitev omogoča spremljanje, sledenje in nadzor uporabe aplikacij in so koristne le za razvijalce. Med temi so tudi časovne omejitve uporabe preizkusnih različic aplikacij, ki preprečijo, da bi jih po preteku obdobja poskusne rabe znova namestili. Taki zapisi v sistemski register se ne izbrišejo niti ob odstranitvi preizkusnih aplikacij.

Čim več aplikacij namestimo (in odstranimo), tem večja je verjetnost, da bo v sistemskem registru gora nesnage. Sistemski register lahko popravimo z aplikacijami za vzdrževanje računalnika.

Protivirusni programi

Protivirusni program vpliva na hitrost delovanja računalnika, ko sproti preverja izvedljive in druge datoteke, ki jih računalnik bere z diska ali pogona brez gibljivih delov (SSD, angl. solid state drive). Pri tem aplikacijam dostopa do datotečnega sistema ne sme upočasniti za več kot nekaj odstotkov.

TDSSKiller za odkrivanje in odstranjevanje korenskih kompletov zlonamerne programske opreme.

V preteklosti smo imeli med protivirusnimi programi kar nekaj takih, ki niso poznali pravih 64-bitnih različic. Zato niso izrabili prednosti 64-bitnih operacijskih sistemov pri sprotnem preverjanju datotek. Računalnik so s tem upočasnili tudi za nekajkrat.

Po drugi strani je pomembna tudi kakovost odkrivanja zlonamerne programske opreme in preprečevanje njene namestitve. Dobro je, če izberemo protivirusni programski paket, ki ima oboje: sorazmerno malo upočasnjuje datotečni sistem in ponuja visoko stopnjo zaščite. Vendar lestvice kakovosti protivirusnih programov večinoma upoštevajo le stopnjo zaščite pred zlonamerno programsko opremo, manj ali nič pa upočasnitve delovanja računalnika po namestitvi protivirusnega programskega paketa.

Nastajajo tudi nova orodja, ki zajemajo še zaščito pred t. i. zagonskimi kompleti (angl. bootkits) in korenskimi kompleti (angl. rootkits) zlonamerne programske opreme. Pri izbiri in nameščanju teh orodij velja biti previden, saj slabša resničnih nevarnosti ne odkrijejo ali pa odkrijejo (potencialne) nevarnosti v običajni programski opremi, ki ni povezana z zlonamerno programsko opremo.

Aplikacije za vzdrževanje računalnika

V zadnjih letih je v spletu vedno več brezplačnih in plačljivih programskih aplikacij za samodejno vzdrževanje računalnika, ki obsega: vzdrževanje sistemskega registra in gonilnikov, defragmentacijo pogonov, brisanje nepotrebnih datotek in zaščito pred zlonamerno programsko opremo in zaščito zasebnosti pa tudi odkrivanje in odpravo različnih ranljivosti. Nekatere aplikacije zajemajo tudi zaščito pred zagonskimi in korenskimi kompleti zlonamerne programske kode.

Kopica dodatnih izbir v File Explorerju, ki so jih dodale aplikacije.

Kako v internetu poiščemo programska orodja?

Ob množici sistemskih orodij za vzdrževanje računalnika in nadzor strojne opreme je skoraj nesmiselno, da bi jih poskušali našteti. Vsako od njih ima svoje značilnosti in vsako je uvrščeno boljše ali slabše na številnih lestvicah priljubljenosti in uporabnosti.

Orodja za vzdrževanje računalnika najlaže poiščemo, če v enega od spletnih iskalnikov vpišemo geslo: »best computer maintenance software« ali »best computer registry cleaner software«. Za orodja za nadzor strojne opreme lahko vpišemo geslo: »best hardware monitoring software«. Orodje za upravljanje particij lahko poiščemo z geslom: »best partitioning software«. Vsekakor ne pozabimo pregledati več testov orodij, preden se odločimo za pravo.

V spletu je veliko lestvic kakovosti aplikacij za vzdrževanje računalnika. Splača se izbrati programsko tisto, ki visoko kotira na več lestvicah. A moramo paziti, da tudi sorazmerno malo upočasnjuje računalnik. O tem si navadno več preberemo v podrobnih opisih testov.

Namestitev več teh orodij hkrati ni priporočljiva, saj si lahko konkurirajo ali pa kar drugo drugo zaznajo kot potencialno nezaželeno programsko opremo.

Vgrajena programska oprema

Večina SSD in novejših diskov ima vgrajeno možnost posodobitve vgrajene programske opreme. S posodobitvijo lahko odpravimo morebitne napake in nekoliko pohitrimo delovanje diska ali SSD. Obenem se lahko znebimo tudi nekaterih zlonamernih zagonskih kompletov.

Pod vgrajeno programsko opremo uvrščamo tudi BIOS (osnovni vhodni-izhodni sistem). Tudi nadgradnja BIOS lahko odpravi določene napake in pomanjkljivosti in s tem pohitri in izboljša delovanje računalnika. Še posebej je pomembna takrat, ko izdelovalec osnovne plošče s posodobitvijo doda podporo večjim diskom in SSD ali podpre določene nove funkcionalnosti operacijskega sistema.

Večina aplikacij za vzdrževanje računalnika zaenkrat ne zna svetovati pri nadgradnjah vgrajene programske opreme. Zato se moramo zanašati na spletne strani izdelovalcev strojne opreme. Če ne poznamo notranje zgradbe računalnika, si lahko pomagamo z brezplačnim programom HWiNFO ali podobnim orodjem za nadzor strojne opreme.

Malwarebytes Free 3.3: pregled računalnika.

STROJNA OPREMA

Največ težav pri strojni opremi povzroča nezadostno hlajenje računalnika. Večina računalnikov ima enega ali več ventilatorjev. Ti iz prostora vsesavajo prašne delce, ki prodirajo v notranjost računalnika in se nabirajo na hladilnih rebrih. Čim bolj je notranjost računalnika zaprašena, tem manj učinkovito je hlajenje.

Po drugi strani so tudi čudni zvoki diska ali enote DVD (pri zapisovanju novih plošč) in njuno počasno delovanje lahko znanilec bližajoče se težje okvare, ki bo imela za posledico celo izgubo podatkov.

Razdiranje in čiščenje

Znak, da je potrebno računalnik notranje očistiti, je visoka delovna temperatura procesorja ali grafične kartice, ki se bliža kritični še dovoljeni temperaturi, pri kateri mora računalnik zmanjšati hitrost delovanja (oziroma uporabiti pasivno hlajenje) ali celo začasno nehati delovati.

Najenostavneje je očistiti namizne in podmizne računalnike. Ko na ohišju odvijemo vijake in snamemo ploščo, zlahka dosežemo vse komponente. Sesanja večjih kosov prahu se lahko lotimo z domačim sesalnikom, z nastavkom za sesanje po kotih. Vendar moramo biti previdni, da pri tem opravilu ne prenesemo v računalnik statične elektrike. Dobro je, če se prej dotaknemo radiatorja, da se razelektrimo. Paziti moramo tudi, da mehansko ne poškodujemo elektronskih komponent.

Katera orodja obdržati, katera ne?

Dobro je, da pred odločitvijo o nakupu programsko orodje dobro preizkusimo tudi glede dodatne obremenitve računalnika. Denimo, stalno merjenje sistemskih parametrov, kot so temperature procesorja, grafičnega čipa, diskov ipd., je nepotrebno in lahko upočasnjuje računalnik.

Ko s programskim orodjem dosežemo cilj, ga pogosto lahko odstranimo, saj tako ne bo porabljalo sistemskih sredstev. Programe za nadzor delovanja strojne opreme, denimo, lahko po uspešnem preverjanju delovanja odstranimo ali nastavimo tako, da jih zaženemo le na zahtevo in ne porabljajo sistemskih sredstev. Podobno velja za aplikacije za vzdrževanje računalnika, razen če jih uporabljamo tudi kot aktivno protivirusno zaščito.

Razdiranje notesa ali mini PCja je precej zahtevnejše. Tu je veliko miniaturnih komponent. Res pa je tudi, da moramo očistiti predvsem prostor okoli ventilatorja in hladilna rebra. O razdiranju notesa si lahko več preberete v članku Sestavimo prenosnik po svoje iz lanske oktobrske številke Monitorja.

Zamenjava diska s SSD

Eden izmed poglavitnih razlogov počasnega delovanja računalnika je star in počasen disk. V zadnjem desetletju je bil razvoj diskov in SSD bliskovit. Starejši računalnik lahko zato bistveno pohitrimo z zamenjavo sistemskega pogona z večjim in sodobnejšim, še veliko bolj pa z vgradnjo SSD.

Brezplačno orodje, HWiNFO, za nadzor strojne opreme.

Če pri tem nočemo vse programske opreme nameščati znova, je pomembno, da si omislimo programsko orodje, ki zna prekopirati particije sistemskega pogona. Tu je veliko plačljivih pa tudi brezplačnih programskih orodij. Eno izmed najbolj priljubljenih je Parted Magic, ki temelji na prenosljivi različici Linuxa, ki jo zaženemo s plošče CD ali podatkovnega ključka. Pozna zelo širok nabor različnih datotečnih sistemov in vrst particij. Zato ni bojazni, da ne bi mogli prekopirati sistemske particije.

Z neposrednim kopiranjem particij z diska na SSD fragmentacije ne odpravimo; zato pa SSD zanjo skoraj ni občutljiv, saj nima mehanizma za premikanje diskovnih glav, ki je glavni krivec za izjemno počasno delovanje fragmentarnih diskov. Pohitritev delovanja je s SSD lahko tudi več kot desetkratna.

Nadgradnja procesorja, grafike in pomnilnika

Zdi se, da razvoj procesorjev in pomnilnikov počasi dosega zenit. Veliko procesorsko zmogljivost in veliko zmogljivost grafičnega čipa potrebujemo predvsem za igranje računalniških iger. Za lagodno pisarniško delo še vedno povsem zadošča od 2 GB do 4 GB RAM. Prav tako ne potrebujemo kdo ve kakšne procesorske moči, niti izjemno zmogljivega grafičnega čipa.

Nadgradnja pomnilnika pri starih računalnikih zna biti težavna, saj ne bomo dobili pravih pomnilniških modulov, še posebej ne DDR in DDR2; ali pa jih bomo plačali po zelo zasoljenih cenah. Za nadgradnjo procesorja bomo prav tako potrebovali veliko sreče, spretnosti. Ni pa nujno, da bomo s končnim izplenom zadovoljni.

Če je starejši računalnik »podhranjen« pri procesorju, pomnilniku ali grafiki, je pogosto najboljša odločitev nakup novega računalnika.