Objavljeno: 28.1.2014 | Avtor: Matej Šmid | Monitor Februar 2014 | Teme: chrome

Naredimo si svoj Chromebook

Prenosniki Chromebook z nameščenim Googlovim operacijskim sistemom ChromeOS so bili letošnjo božično sezono eni najbolje prodajanih izdelkov. V ZDA, seveda. Pri nas jih, če izvzamemo splet, ni dobiti. Lahko si pa z malce sreče naredimo svojega.

Ponovimo – ChromeOS je Googlov poskus operacijskega sistema, ki naj bi bil drugačen od konkurence, kot jo poznamo danes, drugačen od Windows, drugačen od Mac OS X. Je v resnici le »malce Linuxa«, na katerem teče Googlov brskalnik Chrome. Zaradi izredne »lahkosti« sistema so prenosniki z njim, imenovani Chromebooki, lahko strojno zelo podhranjeni, pa kljub temu hitri. Sistem se silno hitro prebudi (kot smo tega vajeni pri telefonih in tablicah), predvsem pa odlično deluje v povezavi s spletom, oz. Googlovim oblakom. Pravzaprav brez njega bolj ali manj sploh ne deluje, kar je vsekakor slabost.

ChromeOS Google licencira izdelovalcem strojne opreme, ki ga prodajajo na svojih Chromebookih, vendar obenem vzdržuje tudi odprtokodno vejo, imenovano ChromiumOS, ki je na voljo odprtokodni skupnosti. Teoretično to pomeni, da si lahko sami prevedemo svojo različico »ChromeOS« oz. v resnici ChromiumOSa, v praksi pa bolj to, da to počnejo le nekateri najbolj zagnani »spletni prebivalci«. Eden izmed njih je tudi »ArnoldTheBat«, ki vzdržuje spletno stran s prevedenimi različicami zadnjih sistemov ChromiumOS za različne sisteme (x86, 64-bitni x86, ARM …). Uporabimo jo lahko tako, da si naredimo zagonski ključek USB in poskušamo s sistemom ChromiumOS prebuditi kak prenosnik, lahko tudi starejši. Potrebujemo le ključek, velik 4 GB ali več, saj je slika sistema velika 2,5 GB (stisnjena sicer meri le 350 MB, dobite jo tudi na tokratnem Monitorjevem DVDju). Ko prenosniku v BIOSu nastavimo, da se zna prebujati s ključka USB, se bo slednji z nekoliko sreče namesto v običajnih Oknih (ali Linuxu …) prebudil v Chromium OSu. »Z nekaj sreče« zato, ker ni ravno nujno, da ima vaš testni prenosnik v sebi strojno opremo, ki jo ChromiumOS v celoti prepozna in zna uporabiti. ChromiumOS pač ni tako kot Windows namenjen delovanju na vsej PC strojni opremi, ki je naprodaj, temveč le na nekaterih osnovnih vezjih (»čipsetih«), grafičnih in omrežnih karticah. Ker ga Google pač potrebuje za nameščanje le na nekaj specifičnih prenosnikov le nekaj znamk (Acer, HP, Samsung …).

Praksa

»Nekaj sreče« smo imeli tudi mi, ki nam je tako uspelo zagnati dva domača »Chromebooka«. Prvi je bil že precej star Asusov mini prenosnik (»netbook«) Eee PC 1005HA s procesorjem Atom N270, drugi pa Lenovov prenosnik Thinkpad X1 (Core i5). Zanimivo, da se tretji poskus ni končal tako dobro kot prva dva – Fujitsujevemu modelu Lifebook UH572 (tudi Core i5) se s ChromiumomOS ni uspelo prebuditi do konca. Očitno strojna operacijskemu sistemu ni bila povsem povšeči.

Po prebujenju s ključka sistem uporabnika najprej povpraša po dostopu do interneta, tako da vsekakor potrebujete brezžični internet, nato pa po geslu za Guglove storitve (»gmail račun«), brez katerega s ChromiumOS ne morete ničesar. Ko preskočimo ti dve oviri, se začne najlepši del dela s sistemom, še posebej, če smo na osebnih računalnikih (in/ali telefonih/tablicah) resni uporabniki brskalnika Chrome. Iz »oblaka« se nam namreč avtomatsko prenesejo vse nastavitve, dodatki bližnjice in gesla, ki so shranjena »v Chromu«, kar pomeni, da se hitro počutimo kot doma. Na enak način imamo takoj dostop do spletne pisarne Docs in sploh vsega Googlovega. Obenem pa imamo dostop tudi do diska računalnika, ki je predstavljen kot »zunanji disk«.

V praksi se izkaže, da so stari mini prenosniki z Atomom v resnici nadležno prepočasni za ChromiumOS, vendar z njimi načeloma še ni mogoče v splet, predvajati kak (visoko ločljiv) video na Youtubu pa je že nemogoče. Po drugi strani so prenosniki s procesorjem i5 za Chromium že kar zelo hitri, saj je delo z njimi res vrhunsko. No, dokler ne naletimo na »mino« v obliki slabe podpore za računalnikovo »spanje«. Oba naša testna računalnika sta namreč po zaprtju zaslona zamrznila in se nista znala prebuditi, kot to znajo »pravi« Chromebooki …

Občasno je bilo tudi na testnem Thinkpadu zaznati počasno delovanje, kot smo ugotovili takrat, ko je ChromiumOS na (vedno prepočasen) ključek želel zapisovati začasne datoteke. Temu se lahko izognemo tako, da sistem s ključka prepišemo na vgrajeni disk (SSD) in si s tem seveda prepišemo prejšnji sistem (Windows, Linux…). Ker je nameščeni ChromiumOS del razvojne veje, to najlaže naredimo s pritiskom na tipke Ctrl-Alt-T, s čimer odpremo konzolno okno, vanj pa potem vpišemo ukaz /usr/sbin/chromeos-install. Srečno!

Kakorkoli, ChromeOS postaja za marsikoga zanimiv, predvsem zaradi nizke cene prenosnikov Chromebook. Zanimiv pa je tudi za malce igranja na morda že odsluženih prenosnikih, ki jih imamo morda doma.  

Chromium OS

Odprtokodna veja Googlovega operacijskega sistema ChromeOS

Kje: chromium.arnoldthebat.co.uk.

✓    Zanimiva igrača, ki z nekaj sreče deluje na starejših, odsluženih prenosnikih, ki jih imamo morda doma.

✗    Zelo slaba podpora množice strojne opreme, ki je danes vgrajena v prenosnike.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Google poskrbel, da se telefonov ne bo več splačalo krasti

    Google bo okrepil zaščito pametnih telefonov Factory Reset Protection (FRP), tako da bo ukradene telefone v praksi nemogoče ponovno uporabiti. Že obstoječi Android 15 prinaša nekaj varovalk, novi FRP pa bomo dobili v Androidu 16.

    Objavljeno: 15.5.2025 05:00
  • Kitajci obrnili hrbet iPhonom

    Kitajski trg pametnih telefonov, ki tudi za zahodne znamke predstavlja izjemno pomemben delež, je letos doživel pravi pretres. Prodaja Applovih iPhonov je na primer padla za 50 odstotkov, podobno se godi tudi drugim tujim znamkam, ki nikoli niso imele zares opaznih deležev. Kitajski potrošniki so namreč začeli čedalje bolj kupovati domače izdelke.

    Objavljeno: 16.5.2025 05:00
  • Način, da vam umetna inteligenca ne bo lagala

    Vsi modeli umetne inteligence halucinirajo, včasih kakšen novejši celo bolj kot starejši, a obstajajo načini za zmanjšanje tega problema. Odpraviti ga za zdaj še ne moremo, lahko pa se mu v veliki meri izognemo, če pravilno sprašujemo. Najnovejša primerjava je pokazala, da je eden preprostejših načinov zahtevati daljše odgovore.

    Objavljeno: 14.5.2025 07:00
  • Windows dobil nov urejevalnik besedil v ukazni vrstici - Edit

    V ukazni vrstici v Windows vse od izida 64-bitnih inačic Windows nismo imeli pravega urejevalnika datotek. Starejše verzije so imele še stari MS DOS Edit, v novejših pa te funkcionalnosti ni bilo. Microsoft je zato napisal novi Edit, ki ga lahko obravnavamo kot ekvivalent za vim v Linuxu.

    Objavljeno: 20.5.2025 05:00
  • Samsung postaja zvočna velesila

    Samsungova podružnica Harman International bo za 350 milijonov ameriških dolarjev v gotovini kupila avdio oddelek podjetja Masimo, znanega po blagovnih znamkah Sound United

    Objavljeno: 9.5.2025 15:00 | Teme: samsung, zvok
  • 30 odstotkov Microsoftove kode že piše umetna inteligenca

    Na nedavni konferenci LlamaCon, ki jo je organizirala družba Meta, sta izvršna direktorja Microsofta in Mete, Satya Nadella in Mark Zuckerberg, razpravljala o vse večji vlogi umetne inteligence pri razvoju programske opreme. Nadella je razkril, da UI že generira med 20 in 30 odstotkov kode v določenih projektih Microsofta, pri čemer se ta delež nenehno povečuje. Poudaril je, da je UI še posebej učinkovita pri pisanju nove kode, medtem ko je manj uspešna pri posodabljanju obstoječe, zlasti v jezikih, kot je C++. Python pa je označil kot področje, kjer UI dosega izjemne rezultate.

    Objavljeno: 9.5.2025 07:00 | Teme: microsoft, programiranje
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji