Narejeno za oblake

Uporabniki smo računalniški oblak in rešitve ter storitve, ki jih ponuja, vzeli za svoje. Nihče izmed nas se ne bi več odrekel udobju aplikacij, ki tečejo v brskalniku ali pa so prek njega enostavno dostopne. Še manj bi lahko shajali brez mobilnih aplikacij, saj z njimi marsikaj postorimo hitreje in lažje. Tega se zavedajo tudi ustvarjalci programskih rešitev, ki prav tako gojijo pozitivna čustva do oblaka, oziroma tega, kar oblak predstavlja – neskončno zmogljivo in precej standardizirano platformo. To pomeni, da jim je v interesu razvijati programsko opremo za oblačna okolja, saj tako lažje dosežejo več uporabnikov – tako poslovnih kot domačih.

Grobo povedano in poenostavljeno, je oblak le računalnik nekoga drugega. No, ta računalnik pa je po zaslugi tehnologij virtualizacije in avtomatizacije za vse, ki ga uporabljajo, videti precej enotno (ne pa tudi enako). V industriji IT se zadnja leta širi krilatica o programsko opredeljenih podatkovnih centrih, ki se od tradicionalnih podatkovnih centrov ločijo po »osvobojenem« aplikacijskem sloju. Ta namreč ni več zlepljen oziroma povezan s fizično infrastrukturo, na kateri deluje. V preteklosti smo pač imeli precej več otočkov, samo spomnite se naveze »Wintel« in vseh bolj ali manj butičnih programskih jezikov ter silosnih rešitev na področju zbirk podatkov itd.

Programsko opredeljene arhitekture prinašajo pravcato revolucijo v svet IT, saj bodo računalniški oblak naredile prav tak, za kakršnega se je predstavljal v najbolj idealiziranih obljubah. Skrajno prilagodljiv in razširljiv. Ločevanje programskega sloja od strojne opreme namreč obeta tektonske spremembe, primerljive z dogodkom, ko so izolirana omrežja postala medmrežje (beri: internet). Podatkovni centri in aplikacije so torej lahko na več različnih lokacijah, a v očeh uporabnika sestavljajo enotno celoto.

Programsko opredeljenih rešitev na področju omrežja in hrambe podatkov se nadvse veselijo tudi skrbniki podatkovnih centrov, saj jim bodo olajšala nadzor in upravljanje ter močno pohitrila delo – ne bo jim namreč treba za vsak kos ali družino izdelkov posameznega izdelovalca uporabljati namenskih orodij.

Največ bodo seveda pridobila podjetja, ki bodo izdelala in uporabljala programsko opremo, napisano za oblak – t. i. aplikacije, rojene v oblaku. Te bodo s pridom izkoriščale hiperskalabilnost oblačnih okolij in delovale bistveno hitreje, prenesle večji naval uporabnikov in bodo hkrati precej odpornejše proti sesutju. Lažje bo poskrbeti za ustrezne varnostne mehanizme. Pod črto bo takšno okolje tudi stalo manj denarja, saj bo zahtevalo manj vzdrževanja.

V nadaljevanju si lahko preberete, kako se uresničuje še en ideal iz sveta programske opreme – gradnja sodobnih aplikacij po vzoru kock Lego. Prav v tem je čar sodobnih oblačnih tehnologij – da uresničujejo naše želje (in sanje).