Naslednji korak do pametnih tovarn

Industrija 5.0 ni alternativni model, ki naj bi nadomestil industrijo 4.0, temveč gre za razvojni korak, ki tehnologijo postavlja v službo ljudi. Če danes sodobna proizvodnja temelji na medsebojni povezanosti strojev in sistemov IT, si industrija 5.0 prizadeva združiti vloge ljudi in strojev ter tako dopolniti in okrepiti prednosti drug drugega s ciljem bolj zdrave in trajnostne proizvodnje.

Termin industrija 5.0 se nanaša na robote in pametne stroje, ki delajo skupaj z ljudmi. Cilj je jasen in gre dlje od avtomatizacije česarkoli. V ospredju so (dodatna) odpornost poslovanja in trajnostni cilji. Medtem ko se je industrija 4.0 osredotočala (in se še) na tehnologije, kot so internet stvari in množični podatki, poskuša industrija 5.0 v enačbo ponovno vključiti človeške, okoljske in družbene vidike. Revijo Monitor pričakovano najbolj zanima del, povezan z informacijskimi tehnologijami kot gradniki temeljev industrije 5.0.

Petica

Kaj je industrija 5.0 in kako se razlikuje od industrije 4.0? Industrija 5.0 predstavlja naslednjo industrijsko revolucijo. V njej bodo ljudje tesno, vsakodnevno in učinkovito sodelovali z umetno inteligenco. Trenutno se nahajamo sredi prejšnje faze, t. i. industrije 4.0. Ta ima opravka z delom ljudi ter informacijskimi in s komunikacijskimi tehnologijami (IKT) v proizvodnih procesih. Kakšna je torej razlika, saj tudi v industriji 4.0 že lahko najdemo tudi umetno inteligenco? Čeprav obe uporabljata umetno inteligenco za optimizacijo in večjo učinkovitost industrije, se industrija 5.0 še podrobneje ukvarja s trajnostjo in personalizacijo proizvodnje, tj. s proizvodnjo točno tistega, kar prebivalstvo potrebuje, in z zmanjševanjem presežkov, ki lahko povzročajo težave v okolju.

V ospredju bo inteligenca

Ena ključnih značilnosti industrije 5.0 je tesno sodelovanje med ljudmi in umetnointeligenčnimi stroji. Pravzaprav je to ključna značilnost nove industrijske dobe. V tej evoluciji stroji ne nadomeščajo ljudi, temveč dopolnjujejo njihove sposobnosti, da bi bili učinkovitejši, da bi bolje zaznali potrebe družbe in tako prilagodili proizvodnjo ter se izognili prekomerni proizvodnji, ki s porabo naravnih virov, energije ter z ustvarjanjem nepotrebnih odpadkov ogroža planetarni ekosistem.

Industrija 5.0 ima pomembnega zaveznika tudi v internetu stvari: stroji bodo lahko komunicirali med seboj, da bodo v realnem času izmenjevali podatke ter postali učinkovitejši in bolj trajnostni. Med to izmenjavo informacij bo mogoče odkriti nepravilnosti v proizvodni verigi in tako naknadno izvajati strategije za učinkovitejšo rabo energije. Mar tovarna brez ljudi sploh še potrebuje razsvetljavo in klimatizacijo? Bo pametna tovarna lahko »ugotovila«, kateri stroji porabljajo (pre)več energije? Internet stvari in množični podatki ter analitika so bistvenega pomena za to, da tovarne sploh postanejo »pametne«.

Koristi za posameznika

V poročilu Evropske komisije z naslovom Industrija 5.0: Na poti k odpornejši in k ljudem usmerjeni trajnostni industriji Evrope je zapisano, da je predpogoj za industrijo 5.0 ta, da tehnologija služi ljudem, ne pa da se ljudje nenehno prilagajajo nenehno razvijajoči se tehnologiji. Vsaj v naslednjem desetletju ali nekaj desetletjih bodo ljudje še vedno »sestavni del« pametnih tovarn. Omenjeno poročilo navaja raziskovalni projekt Factory2Fit, ki se osredotoča na razvoj načrtov za izboljšanje zdravja in dobrega počutja delavcev. Ena od takšnih strategij je vključevala vzpostavitev virtualne tovarne, v kateri zaposleni zagotavljajo osebne povratne informacije in sodelujejo na sejah, na katerih se ugotavljajo morebitna področja za izboljšave in načini izvajanja rešitev, ki večajo kakovost njihovega dela. Povedano drugače – tudi človek s svojimi čuti lahko deluje kot senzor. In prav te podatke je treba zajeti in obdelati, da se lahko vzpostavijo človeku prijaznejša delovna mesta v proizvodnji.

Koristi za podjetja

V poročilu EU je poudarjenih več koristi industrije 5.0 za podjetja, izstopajo pa predvsem tri: ohranjanje večjega števila in boljših talentov, varčevanje z energijo in večja odpornost poslovanja. Poleg tega obstaja splošna dolgoročna korist, ki je morebiti celo najpomembnejša od vseh – konkurenčnost. Pomembnost prilagajanja industrije novim trgom in nenehno spreminjajočemu se svetu bo ključnega pomena za njeno uspešnost.

Seveda je tudi izzivov našteto, na vseh področjih. Že v prvem primeru, torej privabljanju in ohranjanju talentov, lahko vidimo tudi enega glavnih izzivov industrije 5.0. Milenijci in digitalni domorodci, ki bodo že leta 2025 predstavljali okoli tri četrtine delovne sile, imajo zelo drugačne želje in motivacijo kot prejšnje generacije. Velik odstotek jih namreč meni, da sta družbena odgovornost podjetja in njegova zavezanost okolju zelo dragoceni – to večina preveri, še preden začne sodelovati z njim (kot zaposleni ali stranka). Da bi podjetje sprejelo in ponotranjilo vrednote, potrebne za privabljanje te velike in specializirane delovne sile, mora ne le prilagoditi svoje proizvodne procese, temveč tudi začeti izvajati dodatne aktivnosti, kot so programi socialnega prostovoljstva, ali dejavnosti, ki pomagajo lokalni skupnosti.

Evolucija industrijske revolucije

Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju in je v naslednjih stoletjih z razvojem tehnologij in procesov doživela nekaj »ponovitev«. V zgodovini človeštva lahko naštejemo štiri industrijske revolucije. Danes smo v tako imenovani industriji 4.0, za katero so značilni avtomatizirani procesi in vse večja uporaba inteligentnih strojev, vendar pa industrija 5.0 počasi že postaja vse bolj otipljiva realnost.

Industrija 1.0

Prva industrijska revolucija, ki se je začela okoli leta 1780, se je osredotočila na industrijsko proizvodnjo, ki je temeljila na strojih – te sta poganjali para in voda.

Industrija 2.0

Približno stoletje pozneje, leta 1870, je na vrsto prišla druga industrijska revolucija. Ta je temeljila na elektrifikaciji in je potekala vzporedno z množično proizvodnjo izdelkov na montažnih linijah.

Industrija 3.0

Na naslednji revolucionarni preboj v industriji je bilo znova treba čakati dobrih sto let. Leto 1970 je prineslo avtomatizacijo z uporabo računalnikov in elektronike. Za še dodaten pospešek je poskrbela globalizacija (ta je nekakšna Industrija 3.5), ki je vključevala selitev proizvodnje v gospodarstva s poceni delovno silo.

Industrija 4.0

Trenutno živimo v četrti industrijski revoluciji, ki temelji na konceptu digitalizacije in vključuje avtomatizacijo, tehnologije umetne inteligence, povezane naprave, podatkovno analitiko, kibernetsko-fizične sisteme, digitalno preobrazbo in druge novodobne rešitve. Njen cilj je avtomatizirati vse, kar se da.

Industrija 5.0

Zdaj vstopamo v peto industrijsko revolucijo s poudarkom na skupnem delovanju človeka in strojev. Na podlagi personalizacije in uporabe sodelujočih robotov so delavci svobodni pri izvajanju nalog z dodano vrednostjo za stranke. Tokratna revolucija presega proizvodne procese in vključuje večjo odpornost ter pristopa, osredotočena na človeka in trajnost.

Na poti k personalizirani proizvodnji

Industriji 4.0 in 5.0 sta si podobni v smislu uporabe naprednih tehnologij, medsebojnega povezovanja in digitalizacije, razlikujeta pa se v dimenziji personalizacije in prilagodljive proizvodnje. Tako industrija 4.0 kot industrija 5.0 se osredotočata na uporabo najsodobnejših tehnologij in avtomatizacije za izboljšanje industrijskih procesov. Te tehnologije olajšajo povezovanje in komunikacijo med stroji in sistemi, kar povečuje učinkovitost in produktivnost.

Vedno bolj poudarjena sta tudi povezovanje in digitalizacija. Oba industrijska modela si prizadevata za medsebojno povezovanje industrijskih sistemov in procesov. Digitalizacija je ključni element, saj omogoča pretvorbo analognih informacij v digitalne podatke, kar poenostavi njihovo shranjevanje, analizo in poznejšo uporabo.

Prav znatno višja kakovost podatkov o vsem, kar se nahaja na proizvodnih tleh, in hkrati dejavnikih zunaj tovarne, ki vplivajo na njeno delovanje, vpliva na to, kako uspešni bosta personalizacija in prilagodljiva proizvodnja. Medtem ko se industrija 4.0 zateka k prilagodljivim, modularnim sistemom, pa industrija 5.0 personalizacijo dviguje na naslednjo raven. Kako? S prispevanjem k bolj prilagodljivemu in okretnemu proizvodnemu procesu, v katerem ljudje in roboti sodelujejo pri izdelavi izdelkov, ki izpolnjujejo individualne potrebe strank.

Preobrazba se ne dogaja le za stenami tovarn

Čeprav se kot družba še vedno ukvarjamo z izboljševanjem in optimizacijo industrije 4.0 z najsodobnejšimi tehnologijami, ki so na voljo na trgu, bi lahko prehod v industrijo, ki je bolj odporna, trajnostna in osredotočena na človeka, v prihodnosti hitro pridobil veljavo. Vse več podjetij uvaja sodelovanje med človekom in strojem, da bi optimizirala procese dobavne verige, izboljšala učinkovitost ter ponudila visokokakovostne izdelke in storitve. V industriji 5.0 se informacijskim tehnologijam pridružuje še napredek na področju sodelovalne robotike (t. i. kobotov), eksoskeletov, obogatene resničnosti in izpopolnjenih sistemov umetne inteligence, ki omogočajo še boljšo interakcijo med ljudmi in stroji.

Na poti k industriji 5.0 bi lahko razliko naredila tista podjetja, ki bodo sprejela ukrepe za izboljšanje interakcije med človekom in robotom/strojem. In to ne le v proizvodnji. Ogromen potencial se skriva tudi v skladiščih. Raziskava Tehnične univerze v Münchnu in Univerze v Kölnu razkriva, da morajo vodje za izboljšanje odločanja in sodelovanja v robotiziranih skladiščih upoštevati naslednje štiri dejavnike: ustvariti učinkovite skupine človek–robot v skladišču; zaposliti in usposobiti ustrezne strokovnjake za ustrezno interakcijo človek–stroj; dodeliti naloge in razviti operativne politike za ljudi in stroje in nazadnje oblikovati privlačne ter neposredne interakcije človek–stroj. Zdi se, da je industrijska preobrazba ta hip še najbolj napredovala prav v skladiščih: z eksoskeleti opremljeni skladiščniki lažje dvigajo težja bremena, s skladiščnim sistemom, podprtim z umetno inteligenco, se pogovarjajo (beri: komisioniranje poteka z glasovno interakcijo), delo avtomatskih vozičkov in viličarjev prav tako nadzira osrednji sistem, tu sta še tehnologija računalniškega vida, RFID ipd.

Čeprav se zdi, da smo od uresničitve ideje »človek govori, stroj dela/naredi« na prvi pogled še daleč, smo ji v resnici vsak dan bliže. Smo na pravi poti. Industrija 5.0 pomeni velikanski korak naprej v primerjavi z industrijo 4.0, saj vodi v utrjevanje personaliziranega, trajnostnega in učinkovitega proizvodnega modela, v katerem vsi zmagujemo. Kako hitro in uspešno ga bomo udejanjili v praksi, pa bo pokazal le čas.