Uvodnik: Naslednji korak – polprevodniki

Skorajda smo že pozabili, da je Huawei tisto kitajsko podjetje, ki je bilo določeno za grešnega kozla in nima več dostopa do naprednih zahodnih tehnologij. Novi koraki ZDA kažejo, da mu bo družbo kmalu delala kar celotna Kitajska.

Huawei je danes le še senca tistega tehnološkega velikana, ki je bil hkrati pionir uvajanja mobilnih komunikacij 5G in pionir novih tehnologij v pametnih telefonih. Bolj ali manj ves zahodni svet se je odpovedal nakupu ključnih Huaweijevih omrežnih tehnologij 5G, ravno tako so brez ustreznega čipa 5G tudi vsi njihovi pametni telefoni. Da o prepovedi uporabe Googlovega ekosistema (ne pa tudi Microsoftovega, zanimivo) niti ne govorimo. Na področju osebne elektronike se podjetje še (uspešno) trudi s pametnimi urami in slušalkami, in to je bolj ali manj to. Videti je, da je »zahod« (beri: ZDA) na področju visokih tehnologij še vedno dovolj močan, da lahko ustavi kogarkoli.

In svojo moč so se ZDA ravnokar odločile uporabiti še precej širše kot v primeru Huaweija. Administracija Joeja Bidna je namreč sprejela nova pravila, po katerih je ameriškim podjetjem prepovedana prodaja najzmogljivejših izdelkov, ki se uporabljajo za učenje algoritmov umetne inteligence in za vgradnjo v superračunalnike. Najočitnejši predstavniki teh prepovedanih izdelkov so pospeševalne kartice nVidia H100 (in delno starejše A100) ter AMD Mi250. Grafične kartice brez dejanskih grafičnih izhodov, ki jih je moč povezovati med seboj in med drugim omogočajo računalniški vid ter razvoj algoritmov za samodejno vožnjo avtomobilov. Kartice z desetinami milijard tranzistorjev v 4-nanometrski tehnologiji, kjer se cene posameznih modelov začnejo pri desettisočih dolarjev.

Med »nepreverjenimi podjetji« je tudi Yangtze Memory Technologies, ki ga je Apple nedavno izbral za dobavitelja pomnilnikov za svoje iphone. Ne čudi, da so odločitev pred nekaj dnevi že spremenili.

Del novih sankcij je tudi zahteva, da morajo ameriški državljani, ki so v službi pri kitajskih proizvajalcih polprevodnikov, dati odpoved. Ker so v marsikaterem takem podjetju zahodni kadri precej visoko v hierarhiji, to pomeni zelo močan udarec za kitajsko industrijo polprevodnikov. Američanom, ki se te zahteve ne bodo držali, grozi izguba državljanstva.

Dodatno je bilo na spisek »nepreverjenih« dodanih prek 30 kitajskih polprevodniških podjetij. Med njimi je tudi Yangtze Memory Technologies, podjetje, ki ga je Apple nedavno izbral za dobavitelja pomnilnikov za svoje iphone. Ne čudi, da so odločitev pred nekaj dnevi že spremenili.

In kot smo že vajeni, Američani nesodelovanje s kitajskimi podjetji zahtevajo tudi od vseh tujih podjetij, ki so del tehnološke verige – podjetij, ki uporabljajo ameriško tehnologijo in ali so podizvajalci. Med njimi je tudi nizozemski ASML, ki je nekoč izšel iz Philipsa in je danes ekskluzivni proizvajalec strojev, ki jih za izdelavo integriranih vezij uporabljajo TSMC, Samsung, Intel in še kdo.

In vendar je danes Kitajska tako zelo veliko tržišče in hkrati tako velika »tovarna«, da ne bo kar takoj vse gladko steklo. Celo odgovorni pri ameriški administraciji opozarjajo in prepričujejo prijateljske države, naj se pridružijo sankcijam, saj bodo brez tega precej luknjave. Nadalje, posledice novih sankcij bodo čutili tudi zahodnjaki, denimo delnice AMD in nVidie so takoj po objavi izgubile vrednost. Še pred objavo, ko se je o sankcijah le govorilo, so pri zadnji izračunali, da bi jih te lahko stale 400 milijonov dolarjev letno.

No, pri nVidii jim je kaj kmalu uspelo izposlovati izjeme, med katerimi je začasen suspenz prepovedi uvoza in izvoza za najmočnejše čipe H100, ki so v zadnji fazi razvoja. Razvoj seveda poteka v kitajski tovarni, logistično vozlišče pa je v Hongkongu. In nenazadnje – morda bodo stotine milijonov izgub ublažili zahodni kupci. Oracle je že napovedal, da je za svoj oblak (Oracle Cloud Infrastructure) kupil »desettisoče« sistemov A100 in H100, kar je bržkone vredno stotine milijonov dolarjev.

Kitajska nad vsem skupaj seveda ni navdušena. Politika je javno opozorila, naj ZDA nehajo nepravično obravnavati ravno in le kitajska podjetja, strokovnjaki iz industrije pa omenjajo, da bo omenjena ameriška direktiva kitajski tehnološki razvoj zavrla za najmanj pet let …

Osebno pa se mi zdi presenetljivo le to, kako dobro se Kitajska zadržuje, da z morebitnimi nasprotnimi sankcijami ne udari nazaj. Denimo, nedavno so v Pentagonu ugotovili, da so deli vrhunskega vojaškega lovca F35 narejeni iz zlitine, ki jo proizvaja Kitajska. Lahko je pa (za ZDA) tudi ne bi …