Objavljeno: 31.1.2012 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Januar 2012 | Teme: android

Naslednji mejnik: roboti

Naslednji mejnik: roboti

Ko govorimo o robotih, večina najprej pomisli na znanstvenofantastične knjige in filme, le redko pa jih povezujemo s sedanjostjo ali vsaj bližnjo prihodnostjo. Toda že površno raziskovanje v internetu nam pokaže, da roboti in robotika postajajo vse bolj prisotna realnost, ki lahko že čez kako leto dobesedno eksplodira v priljubljenosti javnosti. Dovolj bi bilo, ko bi se za drzno potezo in vstop na to področje odločil nekdo od velikanov računalniške industrije. Mnogi menijo, da sploh ni vprašanje "če", temveč samo, kdo bo prvi in kdaj.

Če dobro razmislimo, bomo ugotovili, da so roboti že danes prisotni v našem življenju. Morda jih ne prepoznamo kot take in so namenjeni zelo specializiranim nalogam (denimo v zdravstvu ali pri avtomatizaciji proizvodnje), pa vendar se ta del visoke tehnologije nezadržno, celo pospešeno razvija. Za dokončno potrditev novih časov, ki nedvomno prihajajo, je potrebno le še nekoliko večja prisotnost na področju domače rabe.

Zakaj bi nas v računalniški reviji pravzaprav zanimalo to področje, ki zasluži morda pozornost kake druge publikacije? Morda zato, ker je je prav robotika naslednji mejnik za računalništvo, kot ga poznamo danes. Po mobilnih telefonih, tablicah in drugih mobilnih napravah bo najbrž to naslednje področje, s katerim se bodo začeli zlivati znanje in zmožnosti računalniških tehnologij.

Na robote lahko gledamo tudi kot na zunanje naprave, ki jih krmilimo ali pa so krmiljeni ob pomoči računalniških sestavnih delov in namenskih programov. Če so bili računalniki doslej omejeni na prikaz vsebin, vnos podatkov in komunikacijo z drugimi ljudmi, lahko roboti dejansko nekaj tudi naredijo. Če gledamo s stališča evolucije pri potrošnikih, so to najprej naprave, ki bi omogočile zabavo, kasneje pa postorile tudi kaj koristnega v domačem okolju. Na primer posesale stanovanje (kar že danes počnejo sesalniki iRobot Rumba) ali pokosile travo na vrtu (avtomatske kosilnice Husquarna).

Razlika med današnjim stanjem in prihodnostjo je predvsem v tem, da so danes roboti ozkonamenske naprave, specializirane za eno vrsto opravila in običajno "programirane" v tovarni. Jutri bo povsem drugače - robote bo mogoče uporabljati za več funkcij, dograjevati jih bo mogoče s programi - tako kot danes lahko "dograjujemo" zmožnosti tablic in mobilnih telefonov s programi, ki jih najdemo v App Storih.

Prav povezava med mobilnimi napravami in roboti bo najbrž tisti odločilni korak, ki bo bržkone spodbudil tudi izdelovalce (mobilnih) naprav v širjenje na to področje. V prvi generaciji bi jih najbrž krmili ob pomoči mobilnih naprav, kasneje lahko računamo na vse večjo stopnjo avtonomije pri delovanju in celo odločanju. Nekateri analitiki menijo, da bi že okoli leta 2020 roboti lahko dosegli način razmišljanja, ki bi bil podoben človeškemu.

Z današnjega zornega kota se zdi to utopično, pa vendar - poglejte, s kakšno hitrostjo se še naprej razvijata računalništvo in mobilna tehnologija. Ali še vedno dvomite? Prisluhniti velja tudi temu, kar se že postopoma dogaja okoli nas. Direktor francoskega podjetja Archos, sicer znanega po večpredstavnih predvajalnikih in tabličnih računalnikih, je nedavno izjavil, da načrtujejo robota velikosti otroka po ceni okoli 300 evrov. V Južni Koreji, ki danes sodi med tehnološko najbolj razvite trge, so vse bolj priljubljeni roboti, ki jih lahko krmilimo z mobilnimi napravami Google Android. Podjetje Aldebaran Robotics ponuja simpatičnega robota z imenom Nao, ki ga poganja Intelov procesor Atom s taktom 1,6 GHz, ima dve video kameri z ločljivostjo HD, ob tem pa zna prepoznavati obraze, govor in z drugimi tipali ter elektromotorji pričara marsikaj od tega, kar smo vajeni pri ljudeh.

Ne nazadnje Lego, podjetje, ki je poskrbelo za igrače naše in vaše mladosti, že vrsto let ponuja program Mindstorms NXT, ki omogoča, da se osnov robotike naučimo že od mladih nog. Naslednja generacija bo že pripravljena na svet z roboti.

Pravite, da je to še vedno premalo, že znano in marginalno. Kaj pa ... če bi nekega dne svojega prvega robota kot popolno presenečenje predstavil Apple? Morda Google (se še kdo spomni njihovih eksperimentov s samodejno vožnjo avtomobilov)? Tudi Microsoft se že lep čas spogleduje s tem področjem. Pomislite, kako bi se lahko Kinect iz igralnih konzol s pridom uporabil tudi za potrebe robotov. Mislite, da bi se po čem takem zgodba obrnila v prid robotike?

Moje domneve danes ne temeljijo na kakih internetnih govoricah (brez skrbi, nič vam ni "ušlo") ali utopičnem razmišljanju. Zasnujejo se predvsem na raziskavah analitskih družb, ki robotiko vse pogosteje uvrščajo na svoje sezname napovedi za naslednja srednjeročna obdobja. Temeljijo tudi na prepričanju, da vsa ta visokotehnološka (večinoma računalniška) podjetja potrebujejo nov izziv, nove cilje in, ne nazadnje, nov vir zaslužka.

Povrh vsega so prav računalniška podjetja najbolj kvalificirana, da se usmerijo tudi v robotiko. Večino algoritmov, ki omogočajo, da danes mobilni telefoni (v bistvu kar računalniki) postajajo vse bolj "pametni", lahko s pridom uporabimo tudi kot osnove za robote. Denimo algoritme za prepoznavanje predmetov, obrazov, govora. Krmiljenje s pomočjo sprejemnikov GPS in drugih tipal.

Kot vidimo, postajajo gradniki za povsem spodobne robote nekaj povsem cenovno sprejemljivega. To, kar manjka, so učinkoviti algoritmi, ki bi robote naredili bolj zanimive in uporabne. Prav pri algoritmih pa je še obilo rezerve. Poglejte samo, koliko so napredovali od časov priljubljenih robotskih psičkov z imenom Sony Aibo do današnjih dosežkov Hondinih robotov Asimo. Minilo pa je le 10 let. Aibo sicer ni bil komercialno uspešen poizkus, a iz tega ne gre prezgodaj luščiti pravila. Se spomnite, kaj so trdili za tablične računalnike, preden je Apple predstavil iPad?

Menim, da je treba za večji uspeh robote narediti zanimive najprej za široke množice. Tisti, ki mu bo uspel tak preboj, lahko računa na podoben fenomen, kot ga danes srečamo pri mobilnih telefonih in tablicah. Kljub dvomom v preteklosti je danes v silno kratkem času zanje nastalo nekaj sto tisoč različnih programov, od kateri nekateri premikajo meje, kaj je danes mogoče. Povsem možno je, da bomo nekaj takega doživeli tudi v naslednjih desetih letih, le da tokrat pri robotih.

"Če so bili računalniki doslej omejeni na prikaz vsebin, vnos podatkov in komunikacijo z drugimi ljudmi, lahko roboti dejansko nekaj tudi naredijo."

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji